Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (35.814-35.838) 
- trístránski -a -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na tri strani: tristransko zobčanje papirja / pogovori so bili tristranski; tristranska izjava ◊ strojn. tristranski bat vrteči se bat, ki je na treh straneh v stiku z delovno snovjo ♪
- tríšlja -e ž (ȋ) bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus ♪
- tríštéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična ♪
- tríštevílčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število ♪
- trítédenski -a -o [dǝn] prid. (ȋ-ẹ̑) 1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska 2. star tri tedne: tritedenski mladič ♪
- trítisočák -a m (ȋ-á) žarg. tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak ♪
- trítónski 1 -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek tri tone: tritonski tovor // ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko ♪
- trítónski 2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑) muz. ki je iz treh tonov: tritonsko zaporedje ♪
- triviálnost -i ž (ȃ) knjiž. 1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost: pesmim so očitali trivialnost / trivialnost melodike / opozarjali so ga na površnosti in trivialnosti v spisu 2. vsakdanjost, nepomembnost: povezovanje vzvišenosti in trivialnosti / trivialnost pogovorov ga jezi ♪
- trívŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ) 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod ♪
- trívrstíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica ♪
- tŕmast -a -o prid. (ŕ) 1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen // ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol 2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje ∙ nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi tŕmasto prisl.: trmasto vztrajati pri čem; trmasto stisnjena usta; trmasto zagnan v delo ♪
- trmoglávost -i ž (ā) lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost ♪
- tŕnast -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnasti listi; trnasto grmovje / kuščar s trnastim repom 2. podoben trnu: trnast izrastek ♪
- tŕnjast -a -o prid. (ŕ) 1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna 2. redko trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje ♪
- trnóselj -slja m (ọ́) nar. cibora: za hišo raste trnoselj ♪
- trnóska -e ž (ọ̑) nar. cibora: Glej naše slive trnoske, zrele so, zrele, tebe so čakale, tebi zorele (M. Kranjec) ♪
- tróbast -a -o prid. (ọ́) 1. podoben trobi: trobast cvet; pes s trobastim gobčkom 2. ekspr. ki ima naprej štrleče ustnice: trobasta ženska / trobasta usta ♪
- trobéntarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica ♪
- trobéntast -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim ♪
- trobentáški -a -o (á) pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda ♪
- trobéntičast -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobentici: trobentičast cvet ♪
- trockíst -a m (ȋ) pristaš trockizma: ideje, nazori trockistov ♪
- trockístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori ♪
- tródélnost -i ž (ọ̑-ẹ̑) lastnost, značilnost trodelnega: trodelnost kompozicije ♪
35.689 35.714 35.739 35.764 35.789 35.814 35.839 35.864 35.889 35.914 
