Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (35.701-35.725)


  1.      trésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla ♪
  2.      tresoglàv  in tresogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki se mu trese glava: tresoglava starka ♪
  3.      tresorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. potresavati z repom: na drevesu je tresorepila sraka ♪
  4.      tresorépka  -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: tresorepka je za plugom pobirala črve ♪
  5.      tresorít  -a -o prid. (ȋ ȋ) nar. dolenjsko nagajiv, srborit: krotiti tresorite otroke / tresoriti fantje ♪
  6.      tresorítec  -tca m (ȋ) nar. dolenjsko nagajivec, srboritež: ta tresoritec bi se rad še stepel ♪
  7.      tresorítiti  -im nedov. (í ȋ) nar. dolenjsko nagajati, srborititi: predobro se jim godi, pa tresoritijo ♪
  8.      trésti  trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr. eksplozije tresejo šipe / pri pozdravu tresti komu roko / jok, smeh mu trese telo / konj trese grivo potresava z njo; tresti z glavo // povzročati hitre, ponavljajoče se sunke: motorna žaga trese; voz brez vzmeti močno trese / električna naprava zaradi okvare trese // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: mraz ga je tresel; trese ga mrzlica ima mrzlico; brezoseb. ne počuti se dobro in trese ga ima mrzlico; pren., ekspr. nemir je tresel njeno srce 2. s tresenjem česa odstranjevati: tresti jabolka; tresti sneg z vej / ekspr. veter trese liste z drevja ● ekspr. grom je tresel pobočja zelo je grmelo trésti se 1. sunkovito, hitro se premikati, navadno sem in tja: most se je tresel pod težo vlaka; pod se je tresel pod koraki; šipe se tresejo od eksplozij / ekspr. spet se je tresla zemlja spet je bil potres // nehotno, hitro se premikati, navadno sem in tja: trese se, tako jo zebe; tresti se od jeze, slabosti, strahu, vznemirjenosti; tresti se od mraza; od starosti se že ves trese; fant se trese kot šiba na vodi / tresle so se mu roke; ustnice so se mu tresle od bolečine 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trese se, da ne bo naredila izpita; tresla se je, kaj bo rekla mati // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: starši se tresejo za svoje otroke; tresti se za usodo svojega naroda; tresti se za imetje, službo // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: tresti se pred kaznijo; trese se pred očetom, profesorjem 3. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti: glas se mu trese ● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; ekspr. godba je tako igrala, da so se okna tresla zelo glasno, močno tresóč -a -e: poškodbe od tresočih strojev; stal je tresoč se od groze, slabosti; podpisal se je s tresočo se roko; prisl.: odidi, je vzkliknil tresoče ♦ muz. tresoče označba za način izvajanja tremolo ♪
  9.      treščáti  -ím nedov. (á í) knjiž. 1. dajati kratke, rezke glasove; hreščati: suhe veje so se lomile in treščale 2. v zvezi s sonce vroče sijati: na njuna obraza je neusmiljeno treščalo sonce treščèč -éča -e: treščeče sonce ♪
  10.      tréščica  tudi treščíca -e ž (ẹ́; í) nar. trščica: zakuriti s treščicami / potegniti treščico iz prsta iver ♪
  11.      tréščiti  -im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila 2. ekspr. dati močen, rezek glas: semintja je zažvižgala krogla in treščila granata 3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj // slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh 5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil 6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel 7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije ● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel tréščiti se ekspr. 1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo 2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila tréščen -a -o: treščen je bil s stolpa ∙ pog. biti malo treščen omejen, neumen ♪
  12.      trešljíka  -e ž (í) star. malarija: zdraviti trešljiko s kininom ♪
  13.      tréšniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko treščiti: v daljavi je zagrmelo in trešnilo / drevo je trešnilo po tleh ♪
  14.      trétjeosében  -bna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v tretji osebi: tretjeosebni pripovedovalec / tretjeosebna pripoved ♪
  15.      trétjeplasíran  -a -o prid. (ẹ̄-ȋ) ki se uvrsti na tretje mesto; tretjeuvrščen: tretjeplasirana ekipa; sam.: tretjeplasirani je pritekel na cilj sekundo za drugoplasiranim ♪
  16.      tretjestôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo: tretjestopenjski državni organ ♦ jur. tretjestopenjsko sodišče sodišče tretje stopnje; šol. tretjestopenjski študij do leta 1980 študij na tretji stopnji ♪
  17.      tretješólec  -lca m (ọ̑) učenec tretjega razreda: tretješolci in tretješolke // nekdaj učenec tretjega razreda gimnazije: že kot tretješolec je pisal pesmi ♪
  18.      tretješólka  -e ž (ọ̑) učenka tretjega razreda: naša tretješolka se še igra s punčko // nekdaj učenka tretjega razreda gimnazije: na ekskurzijo so šli tretješolci in tretješolke ♪
  19.      trétjeuvrščèn  -êna -o prid. (ẹ̄-ȅ ẹ̄-é) ki se uvrsti na tretje mesto: tretjeuvrščeni tekmovalec; tretjeuvrščeno moštvo; sam.: nagrada za tretjeuvrščenega ♪
  20.      trétjevŕsten  -tna -o prid. (ẹ̄-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu; tretjerazreden: tretjevrstno blago // ekspr. slab, malovreden: tretjevrstna literatura ♪
  21.      tretjínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tretjino: tretjinska količina, mera / tretjinski delež ♪
  22.      tréznost  -i ž (ẹ́) 1. stanje treznega človeka: obvezna treznost med vožnjo 2. ekspr. razsodnost, preudarnost: ceniti treznost in podjetnost; ohraniti treznost v zapletenem položaju; presojati kaj s treznostjo ♪
  23.      tréznosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na treznost: različne treznostne stopnje / treznostno društvo; pobudnik treznostnega gibanja ♪
  24.      trgovínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na trgovino, trgovanje: trgovinska dejavnost / trgovinska menjava med državami / trgovinska pogodba / trgovinski ataše ♦ ekon. trgovinska bilanca; trg. trgovinski rabat 2. star. trgovski: trgovinsko podjetje / trgovinska mreža trgovínsko prisl.: trgovinsko povezane države ♪
  25.      trgóvski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na trgovce, trgovanje ali trgovino: trgovski posli; trgovska dejavnost / trgovski sloj / v stari Jugoslaviji trgovska akademija štiriletna srednja trgovska šola / trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe / trgovsko podjetje / trgovska mornarica ♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta trgóvsko prisl.: mesto se je trgovsko razvijalo; trgovsko posloven pogovor ♪

   35.576 35.601 35.626 35.651 35.676 35.701 35.726 35.751 35.776 35.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA