Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (35.664-35.688)


  1.      trecentístičen  -čna -o [treč-] prid. (í) nanašajoč se na trecento: trecentistično slikarstvo / idealizem na trecentistični podlagi ♪
  2.      tremíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima (pogosto) tremo: težave tremistov pri nastopih ♪
  3.      trenêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na trenerje ali trenerstvo: trenersko delo / trenerski tečaj / trenerski strokovnjak ♪
  4.      trenêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost trenerjev: ukvarjati se s trenerstvom ♪
  5.      treníranost  -i ž (ȋ) stanje treniranega: fizični napor, primeren starosti in treniranosti ♪
  6.      trénski  -a -o prid. (ẹ̑) nekdaj pratežen: trenski voz ♪
  7.      trenútnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost trenutnega: trenutnost slabosti / ekspr. zavest o trenutnosti življenja kratkosti ♦ lingv. trenutnost glagolskega dejanja ♪
  8.      trepetávost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost trepetavega: trepetavost topolovih listov 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: sramoval se je svoje trepetavosti ♪
  9.      trés  -a m (ẹ̑) knjiž. tresenje: tres tramovja ob eksploziji ♪
  10.      trésa  -e ž (ẹ̄) obrt. okrasni trak s kovinskimi nitmi za ženska oblačila in uniforme: zvončasto krilo z našito treso; rob s treso ♪
  11.      tresálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: tresalni stroj; tresalno sito ♪
  12.      tresàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se trese: tresav starec; postajal je živčen in tresav / utrujen je bil zaradi tresavega voza tresočega tresávo prisl.: tresavo spregovoriti ♪
  13.      tresávica  -e ž (ȃ) nehotno hitro ritmično premikanje telesa, dela telesa: ni mogel obvladati tresavice; zdravil se je zaradi tresavice rok // drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature; mrzlica: spreletava ga tresavica; ima tresavico in slabo se počuti / živčna tresavica drhtavica ♪
  14.      tresávost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost tresavega: tresavost rok 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: rad bi se znebil tresavosti ♪
  15.      trésen  -sna -o prid. (ẹ̑) redko ki povzroča tresenje: ropotalo je kot voz na tresni poti ♪
  16.      trésenje  -a s (ẹ́) glagolnik od tresti: s tresenjem sita presejati moko / obiranje in tresenje sadja ♪
  17.      tresênje  in trésenje -a s (é; ẹ́) glagolnik od tresti se: tresenje stroja; tresenje in pozibavanje voza / tresenje glave, rok / tresenje glasu ♦ grad. vibriranje ♪
  18.      tresetína  -e ž (í) zastar. šotna tla ♪
  19.      tresílnica  -e [u̯n tudi ln] ž (ȋ) tresilnik: tresilnica v mlinu ♪
  20.      tresílnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȋ) priprava za odstranjevanje otrobov iz moke: pogledal je v tresilnik, kakšna je moka ♪
  21.      trèsk  tréska in trêska in trésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) 1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi // temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata 2. glagolnik od treščiti: prestrašil ga je tresk v bližnje drevo / bati se treska da bi treščilo / ekspr. med gromom in treskom je začelo liti treskanjem // ekspr. strela: tresk na tresk je udarjal; hiter kot tresk 3. zelo slišen močen udarec: tresk kozarca ob zid / zgrudil se je od treska po glavi ● ekspr. odbiti sovražnika z gromom in treskom s hudim bojem; ekspr. sprejela ga je z gromom in treskom z glasnim zmerjanjem, psovanjem; star. domov je prišel kot sam tresk zelo jezen, siten ♪
  22.      trèsk  medm. (ȅ) posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli: tresk, ji je padel krožnik na tla in se razbil; tresk, je zaloputnil z vrati; strele so udarjale: tresk, tresk, tresk; počilo je: tresk, bum ♪
  23.      tréska  -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko ♪
  24.      treskálnik  -a [u̯n] m (ȃ) etn. stojalo za goreče trske; čelešnik: trsko je pritrdil v železen treskalnik ♪
  25.      tréskanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od treskati: zbudilo ga je grmenje in treskanje / treskanje bomb in brnenje letal / treskanje z vrati / treskanje kozarcev ob tla ♪

   35.539 35.564 35.589 35.614 35.639 35.664 35.689 35.714 35.739 35.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA