Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (35.639-35.663)


  1.      trdosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen ♪
  2.      trdosŕčnež  -a m (ȓ) ekspr. neusmiljen človek: trdosrčnež mu ni pomagal ♪
  3.      trdosŕčnica  -e ž (ȓ) ekspr. neusmiljena ženska: omehčati trdosrčnico ♪
  4.      trdosŕčnik  -a m (ȓ) ekspr. neusmiljen človek: fant je pravi trdosrčnik ♪
  5.      trdosŕčnost  -i ž (ȓ) ekspr. neusmiljenost: prizadela ga je njena trdosrčnost ♪
  6.      tŕdost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost trdega: trdost skale / trdost tkanine / trdost rok / ekspr. očetova trdost in materina mehkost strogost, neprizanesljivost / ekspr. trdost besed ♪
  7.      trdovrátnost  -i ž (ā) 1. lastnost trdovratnega človeka: popustil je pred fantovo trdovratnostjo; storiti kaj iz trdovratnosti; svojeglavost in trdovratnost // ekspr. vztrajnost, odločnost: zagovarjati kaj z veliko trdovratnostjo; trdovratnost pri uvajanju novosti 2. ekspr. težka odstranljivost: trdovratnost madežev / trdovratnost sistema ♪
  8.      trdožívost  -i ž (í) lastnost, značilnost trdoživega: trdoživost rastlinske, živalske vrste / ekspr. trdoživost kake miselnosti ∙ ekspr. občudovali so trdoživost, s katero je skušal doseči svoj cilj vztrajnost, odločnost ♪
  9.      trebúhast  -a -o prid. (ú) trebušast: trebuhast človek / trebuhasta steklenica ♦ bot. trebuhaste gobe gobe, ki imajo okroglo ali hruškasto obliko nadzemnega dela, Gastromycetales ♪
  10.      trebúšast  -a -o prid. (ú) ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je plečat in trebušast; trebušasta žival / trebušasto telo // ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebušast vrč; cerkev s trebušasto kupolo / velike, trebušaste ladje / trebušast nahrbtnik ♦ bot. trebušasta zvončnica zvončnica s posameznimi zvonastimi cveti ali cveti v socvetjih, ki raste v gorah, Campanula cochleariifolia ♪
  11.      trebušàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je prsat in trebušat // ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebušat vrč ♪
  12.      trebúšček  -čka m (ȗ) manjšalnica od trebuh: otrokov okrogli trebušček / ekspr. začel se mu je delati trebušček / vrček s poslikanim trebuščkom ∙ ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé ♪
  13.      trebúšec  -šca m (ȗ) redko 1. trebušček: imel je že trebušec 2. trebušnik: med vegetarijanci ni trebušcev ♪
  14.      trebúšek  -ška m (ȗ) otr. trebušček: trebušek me boli ♪
  15.      trebúšen 1 -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče ♪
  16.      trebúšen 2 -šna -o prid. (ū) trebušast: z leti je postal trebušen; trebušna gospodinja / trebušna steklenica ♪
  17.      trebuševína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjska trebuševina ♪
  18.      trebušína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: porabiti trebušino za klobase ♪
  19.      trebúšiti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru ♪
  20.      trebúšje  -a s (ȗ) redko področje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebušja ♪
  21.      trebúšnat  -a -o prid. (ȗ) trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica ♪
  22.      trebúšnica  -e ž (ȗ) 1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebušniki in trebušnice 2. anat. potrebušnica: vnetje trebušnice ♪
  23.      trebúšnik  -a m (ȗ) ekspr. kdor ima velik, debel trebuh: za trebušnike je ta pot prenaporna ♪
  24.      trebušnjáča  -e ž (á) zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani ♪
  25.      trebúšnost  -i ž (ū) ekspr. značilnost človeka z velikim, debelim trebuhom: skrival je sive lase in trebušnost ♪

   35.514 35.539 35.564 35.589 35.614 35.639 35.664 35.689 35.714 35.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA