Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (35.451-35.475)



  1.      topníštvo  in tópništvo -a s (; ọ̑) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice: obe diviziji sta imeli nekaj topništva; protiletalsko topništvo / lahko, težko topništvo // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: topništvo napada mesto
  2.      tôpnost  -i ž (ó) lastnost topnega: topnost soli
  3.      topoglávost  -i ž (ā) ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti
  4.      topográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa
  5.      topolísten  -tna -o prid. () bot., navadno v zvezi topolistna kislica kislica z velikimi, dolgopecljatimi, na koncu zaokroženimi spodnjimi listi, Rumex obtusifolius
  6.      topolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na topologijo: algebrske in topološke strukture
  7.      toponomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava
  8.      toponomástika  -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko
  9.      toponós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz
  10.      toponósec  -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec
  11.      toporíšče  -a s (í) daljši držaj pri orodju: izdelati toporišče; sekira se je snela s toporišča; nasaditi na toporišče; toporišče kose; les za toporišče
  12.      tópos  -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi
  13.      topóst  tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost
  14.      topoúmnost  -i ž (ú) ekspr. neumnost, omejenost: človeška topoumnost / zmeraj ga nadleguje s kako topoumnostjo
  15.      topóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na top: topovska cev / topovsko obstreljevanje / topovski izstrelek; topovska krogla granatapubl. ljudstvo so uporabili kot topovsko hrano v boju za tuje interese ljudstvo se je moralo izpostavljati smrtni nevarnosti v vojnah za tuje koristivoj. topovski ogenj
  16.      tòpspín  -a m (-) šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči: učinkovit topspin; neskl. pril.: topspin udarec
  17.      torakoplástika  -e ž (á) med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze
  18.      tóraks  -a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje
  19.      torbárski  in tórbarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na torbarje ali torbarstvo: torbarski izdelki / torbarska obrt
  20.      torbárstvo  in tórbarstvo -a s (; ọ̑) torbarska obrt: ukvarjati se s torbarstvom
  21.      toreadórski  -a -o (ọ̑) pridevnik od toreador: toreadorska oblačila
  22.      tórijevski  -a -o (ọ̄) pridevnik od torijevec: torijevski politik
  23.      toríšče  -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
  24.      torníster  -tra m (í) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: oprtati si tornister
  25.      tornístra  -e ž () nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro

   35.326 35.351 35.376 35.401 35.426 35.451 35.476 35.501 35.526 35.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA