Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (35.239-35.263) 
- težíšče -a s (í) 1. fiz. točka, v kateri se mora telo podpreti, da se teža uravnoteži: izračunati, ugotoviti težišče; vozilo ima težišče blizu tal / premakniti, prenesti težišče telesa naprej 2. s prilastkom področje, kjer je kako dogajanje najintenzivnejše: tedaj se je težišče partizanskega delovanja premaknilo na Dolenjsko // osrednji, najpomembnejši del: težišče leksikona je posvečeno besedni umetnosti; težišče festivala je na zabavni glasbi / publ. težišče gospodarjenja je na vzreji plemenske živine največji poudarek ◊ geom. težišče trikotnika presečišče treh premic, od katerih gre vsaka skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice ♪
- težíščen -čna -o prid. (ȋ) publ. osrednji, najpomembnejši: težiščna naloga nove stranke ♦ geom. težiščna os težiščnica ♪
- težíščnica -e ž (ȋ) fiz. premica, ki poteka skozi težišče: pri ukrivljenem predmetu je težiščnica lahko zunaj njega / narisati težiščnico ♦ geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice ♪
- têžkoatlétski -a -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na težkoatlete ali težko atletiko: težkoatletski klub / težkoatletski strokovnjak ♪
- têžkoindustríjski -a -o prid. (ē-ȋ) nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki ♪
- têžkost in težkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost težkega: težkost bremena / težkost študija / ugotoviti težkost poškodbe / težkost in lahkost ♪
- têžkotekočínski -a -o prid. (ē-ȋ) metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto: težkotekočinski postopek; težkotekočinska separacija ♪
- téžnost -i ž (ẹ́) fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase: rakete premagajo zemeljsko težnost; naprave za merjenje težnosti; zakon o težnosti ♪
- téžnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na težnost: težnostna sila / težnostni pospešek težni pospešek; težnostno polje polje, v katerem deluje težnost ◊ grad. težnostna pregrada pregrada, ki se upira prevrnitvi z lastno težo; teh. težnostna žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
- Thómasov -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa ♪
- tibetánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik ♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak ♪
- tíbetast -a -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz tibeta: tibetasto krilo ♪
- tičmìš -íša m (ȉ í) nar. netopir: neslišno preletavanje tičmišev ♪
- tífus -a m (ȋ) poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, strok. trebušni tifus: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus ♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica ♪
- tífusar -ja m (ȋ) žarg. tifusni bolnik: skrbeti za tifusarje; rešitev ranjencev in tifusarjev ♪
- tífusen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne ♪
- tífusnik -a m (ȋ) knjiž. tifusni bolnik: zdraviti tifusnike ♪
- tígrast -a -o prid. (í) ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček ♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum ♪
- tígrovski 1 -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: bližati se s tigrovskimi koraki; človek s tigrovskimi zenicami / redko tigrovska koža tigrova ♪
- tígrovski 2 -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigrovce ali na organizacijo TIGR: tigrovska akcija / tigrovski aktivisti ♪
- tígrski -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: tigrski skok; tigrska krvoločnost / redko tigrska koža tigrova / ekspr. tigrski človek drzen, napadalen ♪
- tiholástvo -a s (ȃ) knjiž., redko neodkritost, potuhnjenost: bali so se njegovega tiholastva ♪
- tihomôrski -a -o prid. (ó) knjiž. tihooceanski: tihomorski otoki; tihomorska obala ♪
- tihooceánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki; tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva ♪
- tíhost -i ž (í) lastnost, značilnost tihega: tihost avtomobila / tihost ulic / popolna tihost tišina ♪
35.114 35.139 35.164 35.189 35.214 35.239 35.264 35.289 35.314 35.339