Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (35.214-35.238)


  1.      testíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na testiranje1: testirna naprava / testirna služba ♪
  2.      téstis  -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov ♪
  3.      testnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) testast: testnata snov ♪
  4.      téstnik  -a m (ẹ̑) avt. kdor opravlja postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa, preizkuševalec: testniki preizkušajo vzdržljivost avtomobilov ♪
  5.      testó  -á s (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo ● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnosti ◊ agr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči ♪
  6.      testón  -a m (ọ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone ♪
  7.      testosterón  -a m (ọ̑) med. moški spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona ♪
  8.      téstoven  -vna -o prid. (ẹ̑) redko tésten: testovna vprašanja ♪
  9.      tèšč  -a -e tudi -à -è [tǝšč] prid., tudi neskl. (ǝ̏ ǝ̀, ȁ) navadno v povedni rabi ki tega dne še ni jedel: danes sem še tešč; tešča je odšla na pot ● star. tešče žitno zrno prazno, jalovo tèšči -a -e sam.: samo tešči lahko dajo kri; na tešče je vzel zdravilo v stanju, ko tega dne še ni jedel; ekspr. že na tešče je pijan navsezgodaj ♪
  10.      tèščost  -i [tǝšč] ž (ǝ̀) stanje teščega človeka ali živali: teščost pred operacijo ♪
  11.      tešílo  -a s (í) star. tolažba, uteha: iskati tešila v veseli družbi / to prepričanje mu je bilo v tešilo ♪
  12.      tešíti  -ím tudi téšiti -im nedov., téši (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem ♪
  13.      tešljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki teši: tešljiva tolažba ♪
  14.      tétanus  -a m (ẹ̑) med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč: cepiti proti tetanusu ♪
  15.      tétanusen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanus: tetanusni bacil / tetanusni serum ♪
  16.      tetragónski  -a -o prid. (ọ̑) geom. tetragonalen: tetragonska prizma ◊ min. kristali v tetragonskem sistemu v tetragonalnem sistemu ♪
  17.      tevsáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. počasi, težko hoditi: utrujen je tevsal proti domu ♪
  18.      tevtónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nemški, germanski: širiti tevtonsko kulturo / navzeti se tevtonskega duha ♪
  19.      tezávrus  -a tudi tezáver -vra m (ā) lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku ♪
  20.      téznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost teznega1: avtor se je v drami izognil teznosti; teznost umetniškega dela ♪
  21.      težáški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na težake: kmečki in težaški otroci / težaška dela težka fizična dela / zadela ga je težaška pest 2. ekspr. zelo naporen, težek: težaški trening; prepisovanje z magnetofonskih trakov je težaško delo težáško prisl.: težaško delati ♪
  22.      težáštvo  -a s (ȃ) 1. položaj, življenje težaka: za njim je bilo že petdeset let težaštva; revščina in težaštvo 2. ekspr. zelo naporno, težko delo: težaštvo pri časopisu ● star. dobili so zemljo in se rešili težaštva tlačanstva ♪
  23.      težávnost  -i ž (á) 1. značilnost česa glede na potreben trud, spretnost, sposobnost: presojati težavnost dela; upoštevati težavnost vzpona; razvrstiti učno snov po težavnosti 2. značilnost težavnega, težkega: težavnost naloge, sporeda / težavnost življenja v hribih / ne vidi težavnosti položaja / težavnost doraščajočih otrok ♪
  24.      težávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na težavnost: sestaviti težavnostno lestvico; smučišča različnih težavnostnih stopenj ♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa ♪
  25.      težínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. težen: težinska razvrstitev / težinska mera utežna mera ♪

   35.089 35.114 35.139 35.164 35.189 35.214 35.239 35.264 35.289 35.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA