Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (3.489-3.513)


  1.      slóka  -e ž (ọ̄) zool. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom, Scolopax rusticola: streljati sloke ◊ zool. morska sloka majhna morska riba z velikimi očmi, rdečimi lisami in dvema različnima hrbtnima plavutma, Macrorhamphosus scolopax ♪
  2.      slókast  -a -o prid. (ọ́) nar. kriv, upognjen: krava s slokastim hrbtom ♪
  3.      slokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima dolge in suhe noge: slokonoga čaplja ♪
  4.      slókost  -i ž (ọ́) knjiž. velikost in suhost: tesna uniforma je poudarjala njegovo slokost / slokost stebra vitkost ♪
  5.      slòn  slôna m (ȍ ó) 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon ∙ pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl ♪
  6.      slônar  tudi slonár -ja m (ȏ; á) kdor goni, vodi slona: bil je izkušen slonar ♪
  7.      slônast  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonaste noge ♪
  8.      slônček  -čka m (ȏ) 1. manjšalnica od slon: slonica in slonček 2. igrača, ki predstavlja slona: igrati se z gumijastim slončkom ♪
  9.      slonéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki 2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih 3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri 4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni 5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni ● ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral sloné star.: ob oknu slone, je poslušala petje slonèč -éča -e: sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju ♪
  10.      sloníca  tudi slônica -e ž (í; ó) samica slona: slonica z mladičem ♪
  11.      slonìč  -íča m (ȉ í) slonček: siv slonič ♪
  12.      slonílo  -a s (í) star. naslonjalo: stol brez slonila ♪
  13.      slônji  -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na slone: slonja ušesa / slonji mladič / slonja čreda / ekspr. njegova slonja hoja nerodna, okorna ♪
  14.      slonokoščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt ♪
  15.      slonokoščenína  -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine ♪
  16.      slonokoščevína  -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine ♪
  17.      slônov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklov ∙ ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♪
  18.      slonovína  -e ž (í) zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina ♪
  19.      slonovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir 2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo slonovínasto prisl.: slonovinasto beli zobje ♪
  20.      slônovski  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonovska koža; njegove slonovske noge ♪
  21.      slòp  slôpa m (ȍ ó) grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi: slop med oknoma ♦ arhit. navadno prosto stoječ navpičen nosilni stavbni element, zlasti pravokotnega prereza ♪
  22.      slôpen  -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na slop: slopna širina ♦ arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope ♪
  23.      slovakístika  -e ž (í) veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika ♪
  24.      slovanízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem: slovanizmi v madžarščini / slovanizmi v slovenščini ♪
  25.      slovanofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za slovansko kulturo: ruski slovanofili; načela slovanofilov ● knjiž., redko kot slovanofil je opeval ruske mužike kot slavjanofil ♪

   3.364 3.389 3.414 3.439 3.464 3.489 3.514 3.539 3.564 3.589  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA