Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (34.826-34.850)


  1.      rušínka  -e ž (ȋ) vrtn. prst iz preperele ruše: dodati rastlini rušinko in gnojevko ♪
  2.      rušítelj  -a m (ȋ) kdor ruši: rušitelji so začeli podirati hišo / ekspr. rušitelj enotnosti / ekspr. brezobzirni rušitelji tradicije ♪
  3.      rušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš ♪
  4.      rúšiti  -im, in rušíti in rúšiti -im nedov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo 3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali 2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas 3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti rušèč -éča -e: narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov ♪
  5.      rušítven  -a -o (ȋ) pridevnik od rušitev: predložiti komisiji rušitveni načrt ♪
  6.      rúšje  -a s (ū) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: krivenčasto rušje; macesen in rušje 2. drevje, grmovje rušja: težko je hodil skozi rušje; skriti se v rušju ♪
  7.      rušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se rad (po)ruši, zruši: iz blata zidane hiše so zelo rušljive / zavarovati rušljiva pobočja / rušljive skale krušljive, drobljive / ekspr. rušljivo ravnotežje ♪
  8.      rúšnat  -a -o prid. (ȗ) pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe ◊ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica ♪
  9.      rúšnja  -e ž (ȗ) star. ruša: iz rušnje štrli kamen; sedeti na rušnji ♪
  10.      ruténski  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. ukrajinski: rutenska zemlja ♪
  11.      rutinêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na rutinerje ali rutinerstvo: rutinerski birokrat / rutinerske razvade glasbenikov / rutinerska opravila rutinska rutinêrsko prisl.: rutinersko opravljati delo ♪
  12.      rutinêrstvo  -a s (ȇ) nav. ekspr. tehnično dovršeno opravljanje dela brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: očitali so mu rutinerstvo; boriti se proti rutinerstvu ♪
  13.      rutiníranost  -i ž (ȋ) izurjenost, izkušenost: rutiniranost glavne igralke; rutiniranost naših tekmovalcev / v njegovem delovanju prevladujeta rutiniranost in konservativnost ♪
  14.      rutínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rutino: rutinsko prevajanje / rutinski članki, filmi; rutinska risba / režija bi morala biti bolj rutinska tehnično dovršena / rutinski poleti vojaških letal; rutinski zdravniški pregled; rutinsko delo / rutinska popravila navadna, vsakdanja rutínsko prisl.: te laboratorijske preiskave potekajo rutinsko ♪
  15.      ržíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasla rž: preorati ržišče ♪
  16.      tábelski  -a -o [bǝl] prid. (ȃ) nanašajoč se na tablo: tabelski napis / tabelsko črtovje ♦ šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli ♪
  17.      tabélski  -a -o prid. (ẹ̑) redko tabelaren, tabelaričen: tabelski prikaz podatkov ♪
  18.      tabernákeljski  -a -o [kǝl] prid. (á) nanašajoč se na tabernakelj: tabernakeljska vratca / tabernakeljska omara baročna omara iz predalnika, na katerem je plitvejši nastavek s predalčki in ploskev za pisanje ♪
  19.      tábes  -a m (ȃ) med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga: govorne motnje pri tabesu dorsalisu ♪
  20.      taboríšče  -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov ♪
  21.      taboríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve ♪
  22.      taboríščnica  -e ž (ȋ) ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic ♪
  23.      taboríščnik  -a m (ȋ) kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki ♪
  24.      taboríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik ♪
  25.      táborniški  tudi tabórniški -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija; taborniško gibanje / taborniška oprema; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije ♪

   34.701 34.726 34.751 34.776 34.801 34.826 34.851 34.876 34.901 34.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA