Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (34.726-34.750)



  1.      róvtarski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rovtarje ali rovte: rovtarska in dolinska dekleta / imeti rovtarske navade 2. nanašajoč se na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom: raztreseni rovtarski kraji / rovtarska narečna skupina
  2.      róvtarstvo  -a s (ọ̑) slabš. nerodnost, neuglajenost: očitati komu rovtarstvo / boriti se proti rovtarstvu nekulturnosti
  3.      róvtarščina  -e ž (ọ̑) 1. rovtarsko narečje: rovtarščina in gorenjščina 2. slabš. nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje: kdo bo poslušal to rovtarščino / slogovna rovtarščina
  4.      rózast  -a -o prid. (ọ̑) pog. bledo rdeč, rožnat: rozast cvet
  5.      rožánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Rožance ali Rož: rožanske vasi / rožansko narečje
  6.      róžast  -a -o prid. (ọ̑) 1. ki ima v vzorcu cvete, rože: rožasto blago / rožasta obleka, ruta / rožast vzorec // ki je iz rož: obleka, okrašena z rožastimi obšivi 2. star. rožnat: rožasto nebo ◊ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus róžasto prisl.: rožasto rdeča tkanina
  7.      rožénast  -a -o prid. (ẹ̑) redko roževinast, rožén: roženast ročaj
  8.      roženínast  -a -o prid. (í) redko roževinast, rožén: očala z roženinastimi okviri
  9.      roženvênski  -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja
  10.      roževínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri
  11.      róžičast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima v vzorcu drobne cvete, rožice: rožičasto blago / rožičast predpasnik
  12.      rožíčavost  -i ž (í) agr. glivična bolezen sliv, pri kateri se razvijejo dolgi, ukrivljeni sadeži: zatirati kodravost in rožičavost
  13.      rožíčiti se  -im se nedov.) agr., v zvezi s sliva dobivati dolge, ukrivljene sadeže: slive se rožičijo
  14.      rožíčkast  -a -o prid. () ki ima rožiček, rožičke: rožičkasta glava modrasa; rožičkasta površina
  15.      rožnopŕst  -a -o prid. ( ) knjiž., v zvezi z zarja rožnat: opevati rožnoprsto zarjo
  16.      rožnopŕsten  -tna -o prid. () knjiž., v zvezi z zarja rožnat: verzi o rožnoprstni zarji
  17.      rožnovênski  -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra
  18.      ŕsk  [tudi rǝ̀sk] medm. (; ǝ̏) 1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami 2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki
  19.      ŕtast  -a -o prid. (ŕ) podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov ∙ knjiž. rtasta brada koničasta, štrlečaarheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice
  20.      rubáška  -e ž () v ruskem okolju široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom: nositi rubaško; temno modra rubaška; platnena rubaška / ruska rubaška
  21.      rubínast  -a -o prid. () 1. ki je iz rubinov, z rubini: rubinast prstan; rubinasta ogrlica 2. po barvi podoben rubinu: natočila mu je kozarec rubinastega vina / rubinasta barva rubínasto prisl.: rubinasto se iskriti; rubinasto rdeč
  22.      rubínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit ♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu
  23.      rudárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno ♦ jur. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu
  24.      rudárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva // veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo
  25.      rudíst  -a m () pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke

   34.601 34.626 34.651 34.676 34.701 34.726 34.751 34.776 34.801 34.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA