Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (34.526-34.550)



  1.      rímski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego ∙ rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev ◊ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
  2.      rímskokatóliški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev
  3.      rímskopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela
  4.      rímstvo  -a s () miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva ● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom
  5.      rinasciménto  -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta
  6.      ríngelšpíl  -a [gǝl] m (í-) nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice
  7.      rinóceros  -a m (ọ̑) knjiž. nosorog: povodni konj in rinoceros
  8.      rípiti se  -im se nedov.) nar. rdeti: češnje se že ripijo / ripiti se od jeze
  9.      ríps 1 -a m () gosta tkanina z rebri, navadno prečnimi: bombažni, volneni rips; bluza iz ripsa ♦ tekst. pohištveni rips ki se uporablja pri blazinjenju pohištva; neskl. pril.: tekst. vezava rips vezava, pri kateri se veže ena podolžna ali prečna nit z dvema ali več prečnimi ali podolžnimi nitmi
  10.      ríps 2 -a m () nar. oljna repica: sejati rips
  11.      rípsast  -a -o prid. () ki je iz ripsa, tkanine: ripsasta obleka // podoben ripsu, tkanini: ripsasta tkanina
  12.      rís 1 -a m () 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris ◊ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi
  13.      rís 2 -a m () manjša zver s šopom daljših dlak na koncu ušes: naseliti rise; ris in risa; gledati kakor ris jezno, srepo; planil je nanj kakor ris ∙ ekspr. on je ris zelo zdrav; gibčen, spretenastr. Ris ozvezdje severne nebesne poloble, ki ga tvorijo manj svetle zvezde; zool. puščavski ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Lynx caracal
  14.      rís 3 -a m () trg. mera za papir, 1.000 pol: bala in dva risa papirja ♦ papir. približno 10 kg težek paket papirja
  15.      rísa  -e ž () samica risa: risa je skotila; planila je kakor risa
  16.      risálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušemgeom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt., tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve
  17.      risálnica  -e ž () prostor za risanje: opremiti risalnico; risalnice v projektivnem biroju
  18.      risálnik  -a m () elektr. del (elektronskega) računalnika, ki zapisuje rezultate s krivuljami: narisati spremenljivke z risalnikom / risalnik krivulj
  19.      risálo  -a s (á) priprava za risanje: barvno risalo; jekleno risalo; risalo in čopič ♦ um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico
  20.      rísanica  -e ž () puška s cevjo, ki ima znotraj spiralaste žlebove: nabiti risanico / puška risanica
  21.      rísanje  -a s () 1. glagolnik od risati: risanje portretov; risanje s kredo; risanje črt z ravnilom in trikotnikom / učiti se risanja; ukvarjati se z risanjem / prostoročno risanje / pisateljevo risanje značajev ♦ geom. geometrijsko risanje grafično prikazovanje geometrijskih likov z uporabo risalnega orodja; šol. risanje nekdaj učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja; teh. tehnično risanje grafično prikazovanje tehničnih objektov po dogovorjenih pravilih 2. zastar. risba: ogledoval si je otrokova risanja
  22.      rísanka  -e ž () 1. zvezek za risanje: list iz risanke 2. film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja: rad gleda risanke; risanke in dokumentarni filmi / barvna risanka / ed. ustvarjalci jugoslovanske risanke risanega filma / filmska risanka 3. redko risanica: pomeriti z risanko
  23.      rísar  -ja m () 1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risbgeogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov 2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar ∙ knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec
  24.      risaríja  -e ž () ekspr. risba: krasiti začetne črke z risarijami; nespodobna risarija na steni / na tehniških šolah je veliko risarije risanja
  25.      risáriti  -im nedov.) ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali

   34.401 34.426 34.451 34.476 34.501 34.526 34.551 34.576 34.601 34.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA