Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (34.376-34.400)



  1.      respónder  -ja m (ọ̑) šol. naprava, s katero učenci sporočajo učitelju rešitve nalog, odgovore na vprašanja: izdelovati responderje; uporabljati responderje pri pouku / elektronski responder
  2.      responzórij  -a m (ọ́) muz. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta solist in zbor: responzorij in antifona ◊ rel. besedilo, ki se moli ali poje pri bogoslužju po berilu
  3.      restánt  in restànt -ánta m (ā á; á) nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta
  4.      restavrácija 1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
  5.      restavrácija 2 -e ž (á) glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov ◊ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830
  6.      restavracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba
  7.      restavracíjski  in restavrácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje
  8.      restavratêr  -ja m () v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem
  9.      restavrátor  -ja m () kdor restavrira, obnavljavec: restavrator srednjeveških fresk; posvetovanje restavratorjev
  10.      restavrátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje
  11.      restavrátorstvo  -a s () dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo
  12.      restavríranje  -a s () glagolnik od restavrirati: restavriranje starih knjig, slik; restavriranje kulturnih spomenikov / restavriranje starih družbenih odnosov
  13.      restavrírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko ● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila restavríran -a -o: restavriran oltar; restavrirana oblast
  14.      restitúcija  -e ž (ú) knjiž. vrnitev, povrnitev: zahtevati restitucijo arhivskega gradiva
  15.      restitucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na restitucijo: restitucijske zahteve / restitucijski rok
  16.      restituírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil
  17.      restorán  -a m () knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu
  18.      restríkcija  -e ž (í) knjiž. omejitev, omejevanje: restrikcija izdatkov; restrikcija porabe / restrikcije kreditov; restrikcije pri uvozu opreme
  19.      restrikcíjski  tudi restríkcijski -a -o prid. (; í) knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika
  20.      restriktíven  -vna -o prid. () knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika ◊ jur. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen
  21.      resumé  ipd. gl. rezime ipd.
  22.      resúrs  -a m () nav. mn., publ. vir, zaloga, sredstvo: finančni resursi; rudni resursi / resursi delovne sile
  23.      rešeljíčje  -a s () drevje, grmovje rešeljik: pobočje, poraslo z rešeljičjem // veje rešeljik: nalomiti rešeljičja
  24.      rešeljíka  -e ž (í) bot. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi, Prunnus mahaleb: rešeljika cvete; grmi brinja, ruja in rešeljike; prim. rašeljika
  25.      réšen  -šna -o prid. (ẹ́) star. rešilen: najti rešni izhod / rešna misel

   34.251 34.276 34.301 34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451 34.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA