Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (34.351-34.375)



  1.      resnôbnež  -a m () knjiž. resen človek: imajo ga za resnobneža
  2.      resnôbnost  -i ž (ó) knjiž. resnost: hvalili so njegovo resnobnost / resnobnost gospodarskega položaja
  3.      résnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost resnega: hvalili so njeno resnost / resnost glasu / resnost pri študiju / resnost položaja / z veliko resnostjo se je lotil dela
  4.      rèsocializácija  -e ž (-á) knjiž. ponovna socializacija: resocializacija otroka ♦ soc. usposabljanje storilca kaznivega dejanja za vključitev v družbo po prestani kazni
  5.      resolúcija  -e ž (ú) javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju: resolucija je bila izglasovana na zadnjem kongresu; sprejeti resolucijo; resolucija o novih nalogah sindikata; uresničevati naloge in priporočila iz resolucije / prebrati resolucijo; poglavje resolucije ♦ jur. resolucija pravni akt, s katerim skupščina opozarja na vprašanja splošnega pomena in njihovo reševanje v republiki; zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
  6.      resolúten  -tna -o prid. () knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska resolútno prisl.: resolutno odgovoriti
  7.      resolútnost  -i ž () knjiž. odločnost, samozavestnost: resolutnost se mu je vrnila; upirati se z vso resolutnostjo / resolutnost izjave
  8.      resonánca  -e ž () 1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci 2. muz. ojačenje zvoka zaradi hkratnega nihanja zvočila in telesa, ki lahko niha z isto frekvenco, odzvok: uglasiti struno tako, da nastane resonanca / resonanca tona v ustni votlini 3. knjiž. odmev, odziv: njegova poezija nima resonance v današnjem času
  9.      resonánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na resonanco: resonančna frekvenca; resonančno nihanje / resonančne lastnosti glasbila / resonančni prostor zvočila; resonančni trup trup pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih, ki ojačuje zvok; resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalihles. resonančni les les z ravnimi, gostimi letnicami, ki ojačuje zvok
  10.      resonátor  -ja m () fiz. naprava, v kateri se vzdržuje nihanje z lastno frekvenco: analizirati zvok z resonatorji / votlinski resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline
  11.      resonírati  -am nedov. () knjiž. biti v resonanci: izmeriti frekvenco, pri kateri telo resonira
  12.      résoplavútarica  -e ž (ẹ̑-) nav. mn., pal. izumrle morske ribe s plavutmi z močno koščeno zasnovo, iz katere so se razvile okončine kopenskih vretenčarjev
  13.      resór  -ja in -a m (ọ̑) 1. v nekaterih državah delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi; prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice 2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih; gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek ∙ njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
  14.      resorbírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vpijati, vsrkavati: črevesne resice resorbirajo hranilne snovi; resorbirati vlago, vodo
  15.      resóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta
  16.      resórpcija  -e ž (ọ́) knjiž. vpijanje, vsrkavanje: resorpcija hranilnih snovi, vlage ♦ biol. prehajanje tekoče snovi skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva, limfo, kri
  17.      resorpcíjski  tudi resórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na resorpcijo: resorpcijska zmožnost / resorpcijska površina
  18.      resórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorska sestava vlade / resorska organiziranost uprave
  19.      respekt  ipd. gl. rešpekt ipd.
  20.      respirácija  -e ž (á) knjiž. dihanje: pospešena, upočasnjena respiracija
  21.      respiracíjski  -a -o prid. () knjiž. dihalen: respiracijski organi / respiracijske motnje
  22.      respirátor  -ja m () priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku: nadeti, sneti si respirator; uporabljati respirator pri varjenju ♦ med. naprava za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati
  23.      respiratóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dihalen: respiratorni organi / respiratorni aparat
  24.      respíro  -a m () jur. odlog plačila: dovoliti respiro
  25.      respondènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. izpraševanec, anketiranec: anketirali so več sto respondentov; odgovori respondentov

   34.226 34.251 34.276 34.301 34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA