Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (34.239-34.263) 
- rektoskopíja -e ž (ȋ) med. opazovanje danke skozi zadnjično odprtino: opraviti rektoskopijo ♪
- rekvizicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rekvizicijo: rekvizicijska akcija / rekvizicijsko potrdilo / rekvizicijska komisija ♪
- relacíjski in relácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na relacijo: relacijska vprašanja sodobnega sveta / relacijska tarifa ♪
- relaksácija -e ž (á) knjiž. sprostitev: relaksacija mišic / duševna relaksacija ● knjiž. relaksacija zahtev omilitev, zmanjšanje ◊ fiz. relaksacija pojav, da telo z zakasnitvijo reagira na zunanji vpliv; psih. progresivna relaksacija postopno sistematično sproščanje mišic ob istočasnem duševnem sproščanju ♪
- relaksacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na relaksacijo: relaksacijski čas / relaksacijska vaja ♪
- relaksírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice 2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati relaksíran -a -o: relaksirane mišice ♪
- relativíst -a m (ȋ) 1. kdor misli, trdi, da so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: po teh neprijetnih izkušnjah je postal še večji relativist / filozofski, moralni relativist 2. pristaš teorije relativnosti: ta znani fizik ni relativist ♪
- relativístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na relativizem: relativistična etika, filozofija / tako gledanje na svet je zelo relativistično ◊ fiz. relativistični delec delec, katerega hitrost v primerjavi s hitrostjo svetlobe ni majhna in ga je treba opisati s (posebno) teorijo relativnosti ♪
- rélativnost in relatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ) lastnost, značilnost relativnega: relativnost občutkov, vrednot / relativnost potresnih napovedi nezanesljivost, približnost ♦ fiz. načelo relativnosti trditev, da so vsi opazovalni sistemi, ki se ne gibljejo pospešeno in niso v bližini velikih teles, za opis naravnih pojavov enakovredni; (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije // kar je relativno: tudi lepota je relativnost; nasprotja in relativnosti ♪
- rélativnosten in relatívnosten -tna -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na relativnost: upoštevati je treba relativnostni vidik / Einsteinova relativnostna teorija ♪
- reléjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rele: relejski kontakti / relejska postaja relejna postaja ♪
- relevántnost -i ž (ȃ) knjiž. pomembnost, bistvenost: relevantnost tega dejstva je očitna; načelo estetske, zgodovinske relevantnosti ♪
- reliéfnost -i ž (ẹ̑) lastnost reliefnega: barve in sence dajejo likom na sliki reliefnost / knjiž. reliefnost osrednje osebe se proti koncu izgublja plastičnost, nazornost ♪
- relígijski -a -o prid. (í) knjiž. verski: religijske vrednote / religijske stavbe ♪
- religióso [-idžozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja pobožno: igrati religioso ♪
- religióznost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost religioznega, vernost: njegova religioznost se je poglobila / budistična, krščanska religioznost / religioznost te pesmi je očitna ♪
- reminiscénca -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela ♪
- remisíja -e ž (ȋ) med. začasno izboljšanje bolezni: za to bolezen so značilne remisije ♪
- rendez-vous gl. randevu ♪
- renegátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na renegate: renegatsko dejanje / renegatska skupina ♪
- renegátstvo -a s (ȃ) nav. slabš. odpadništvo, zlasti narodno: očitali so mu renegatstvo / narodno renegatstvo ♪
- renesánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na renesanso: renesančni slog / renesančne freske; renesančna literatura / renesančni skladatelji ♪
- renesánčnik -a m (ȃ) redko renesančni umetnik: italijanski renesančniki; dela renesančnikov ♪
- renesánsa -e ž (ȃ) 1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: proučevati renesanso in barok; glasbena renesansa; renesansa v slikarstvu / italijanska renesansa; karolinška renesansa // doba tega sloga: razvoj arhitekture v renesansi / pozna renesansa 2. knjiž. prerod: renesansa univerze / renesansa športa v dvajsetem stoletju razcvet ♪
- renesánski -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko renesančen: renesanski slog / renesanska arhitektura ♪
34.114 34.139 34.164 34.189 34.214 34.239 34.264 34.289 34.314 34.339