Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (34.051-34.075)



  1.      razvihránost  -i ž (á) ekspr. stanje razvihranega: to je govoril v razvihranosti / čustvena razvihranost
  2.      razvítost  -i ž () lastnost, značilnost razvitega: razvitost industrije, šolstva; stopnja razvitosti; razvitost in zaostalost / gospodarska, kulturna razvitost / duševna, telesna, umska razvitost
  3.      razvléčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razvlečenega: razvlečenost romana / razvlečenost jopice
  4.      razvnétost  -i ž (ẹ̑) stanje razvnetega človeka: njena razvnetost se je počasi polegla; čutiti, obvladovati razvnetost / čustvena, čutna razvnetost / pogovarjali so se z veliko razvnetostjo
  5.      razvodenélost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost razvodenelega: slabost teh pesmi je čustvena razvodenelost
  6.      razvodíšče  -a s (í) ptt, v zvezi kabelsko razvodišče mesto, kjer se (telefonski) kabel razcepi na vode k posameznim naročnikom
  7.      razvójnost  -i ž (ọ̑) postopno spreminjanje, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: dokazati, priznati razvojnost; zakoni razvojnosti
  8.      razvpítost  -i ž () ekspr. dejstvo, da je kdo razvpit: njena razvpitost ga moti
  9.      razvprášati se  tudi razvprašáti se -am se dov., tudi razvprášala se (á á á) z vpraševanjem na več krajih poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu se je razvprašal za delo
  10.      razvrátnost  -i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost // ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat
  11.      razvrednôtenost  -i ž () stanje razvrednotenega: razvrednotenost denarja / razvrednotenost umetniškega dela
  12.      razvrstílen  -lna -o prid. () avt., v zvezi razvrstilni pas prometni pas pred križiščem, v križišču, namenjen za vožnjo naravnost, za zavijanje v levo ali desno
  13.      razvrstílo  -a s (í) knjiž. merilo, kriterij za razvrščanje: razvrstilo za delitev pojavov v skupine
  14.      razvrstítev  -tve ž () 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov)
  15.      razvrstíti  -ím dov., razvŕstil ( í) 1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih razvrščèn -êna -o: učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige ♦ bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi
  16.      razvrstítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razvrstitev: razvrstitveni znak / spremeniti razvrstitveni sistem
  17.      razvŕščanje  -a s (ŕ) glagolnik od razvrščati: razvrščanje stolov / razvrščanje besed po abecednem redu / razvrščanje pesmi po tematiki
  18.      razvŕščati  -am nedov. (ŕ) 1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrščati kozarce, stole / razvrščati vojake ob meji; učenci so se začeli razvrščati / razvrščati se v skupine 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razvrščati imena po abecedi; razvrščati in primerjati podatke / razvrščati otroke po velikosti 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrščati slike po obdobjih / razvrščati organizme v skupine / razvrščati ladje, letala po namenu
  19.      razvrščênost  -i ž (é) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: enakomerna razvrščenost predmetov v prostoru
  20.      razvrščeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor razvršča: razvrščevalec gradiva
  21.      razvrščeválen  -lna -o prid. () po katerem se kaj razvršča: razvrščevalna metoda
  22.      razvŕšje  -a s () geogr. stikališče dveh ali več grebenov, hrbtov: razvršje in razdolje
  23.      razzébsti  -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti razzébel -bla -o: razzeble skale; razzeblo deblo
  24.      razzvenéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) knjiž. zveneč se razširiti: po sobi so se razzveneli prijetni zvoki
  25.      razžáljenost  -i ž (ā) stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost

   33.926 33.951 33.976 34.001 34.026 34.051 34.076 34.101 34.126 34.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA