Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (3.389-3.413)



  1.      slepílka  -e [lk in k] ž () knjiž. 1. ženska, ki koga slepi, zaslepljuje: bila je nevarna slepilka 2. nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo; plašnica: nadeti konju slepilke
  2.      slepílo  -a s (í) nav. ekspr. 1. kar koga slepi, zaslepljuje: obvarovati mladino pred slepili; taka demokracija je le politično slepilo // preveč optimistična predstava, ki ne ustreza resnici: predajati se slepilom; slepila mladosti 2. na videz bleščeča stvar brez vsebine: te reklame so samo slepilo; ne mara za zunanji blišč in poceni slepila ● zastar. zračno slepilo fatamorgana
  3.      slepítev  -tve ž () glagolnik od slepiti: slepitev s praznimi besedami
  4.      slepíti  -ím nedov., slépi ( í) 1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi: z roko si je pokrila oči, ker jo je slepila luč; žarometi nas slepijo / bliski so slepili oči; močna svetloba slepi / solze so jo slepile 2. ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza, strast ga slepi; prevelika ljubezen do otrok mater slepi 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: mene ne boš slepil; slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna / ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil / slepiti koga s prijaznimi besedami ● knjiž. megla slepi cestne svetilke zaradi megle slabo svetijo; star. znala je slepiti fante pridobivati si njihovo ljubezensko naklonjenost slepèč -éča -e: slepeč se, da ni več bolan, se je nehal zdraviti; slepeči žarki; slepeča svetloba; prisl.: slepeče se je zabliskalo; slepeče bel sneg
  5.      slepív  -a -o prid. ( í) redko slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov
  6.      slépka  -e ž (ẹ́) knjiž. slepa ženska: poučevati slepke
  7.      slepljênje  -a s (é) glagolnik od slepiti: preprečevati slepljenje nasproti vozečih avtomobilov / vse to je le slepljenje samega sebe; slepljenje in goljufanje lahkovernih ljudi
  8.      slepljív  -a -o prid. ( í) ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče slepljívo prisl.: lažnivo in slepljivo govoriti; slepljivo bele stene
  9.      slepomíšen  -šna -o prid. () ekspr. neodkrit: slepomišen pogovor
  10.      slepomíšenje  -a s () glagolnik od slepomišiti: dovolj mi je tvojega slepomišenja / govoril je brez slepomišenja odkrito, naravnost
  11.      slepomíšiti  -im nedov.) ekspr. neodkrito govoriti, ravnati: cenimo jo, ker ne slepomiši; ne slepomiši, povej, kaj želiš
  12.      slepomíškanje  -a s () slepomišenje: ne maram slepomiškanja, zato bom takoj povedal resnico
  13.      sleporíl  -a [tudi i] m () nav. mn., zool. črvom podobne breznoge, skoraj slepe tropske dvoživke, Gymnophiona
  14.      sleporojèn  tudi sleporôjen -êna -o prid. ( é; ó é) ki se rodi slep: sleporojen otrok; sam.: operacije sleporojenih
  15.      slepóst  tudi slépost -i ž (ọ̑; ẹ́) lastnost, stanje slepega: zaradi sleposti je postal telefonist; prirojena slepost / ekspr. iz njega govorita ljubosumnost in slepost / ekspr. v svoji sleposti ni spregledal njihovih slabih namenov
  16.      slepôta  -e ž (ó) lastnost, stanje slepega: delna, popolna slepota; prirojena slepota; povzročitelj, vzrok slepote / takrat se ga je že lotevala slepota / ekspr. zaradi svoje slepote je bil marsikdaj zelo krivičen / ekspr. izrabili so njihovo politično slepoto ∙ kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mrakumed. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vet. mesečna slepota očesna bolezen kopitarjev z vnetnimi spremembami v notranjosti zrkla
  17.      sléz  -a m (ẹ̑) bot. dlakava rastlina z deljenimi listi in rožnatimi, vijoličastimi ali belimi cveti, Althaea: slez že cvete / navadni, srhkodlakavi slez
  18.      slézast  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. po barvi podoben slezu: slezasta obleka / slezasta barva slézasto prisl.: slezasto zelene hlače
  19.      slezéna  -e ž (ẹ̑) zastar. vranica: otekla slezena
  20.      slezénovčev  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj
  21.      slezénovec  -vca m (ẹ̑) bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec
  22.      slezéti  -ím nedov., slêzi in slézi (ẹ́ í) nar. cediti se, mezeti: čutil je kri, ki mu je slezela iz ran
  23.      sléznica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline s celimi ali deljenimi listi in velikimi belimi, rdečimi, rožnatimi ali rumenimi cveti, Malvaceae
  24.      slézov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slez: slezovi listi / slezov čaj
  25.      slíčen  -čna -o prid.) zastar. podoben: kupila je dva slična šopka / sin je sličen očetu slíčno prisl.: precej slično se pišeta; sam.: tudi sam sem doživel nekaj sličnega

   3.264 3.289 3.314 3.339 3.364 3.389 3.414 3.439 3.464 3.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA