Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.864-33.888)


  1.      razsojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt ♪
  2.      razsòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) agr. zmes (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem: pripraviti razsol; prepojiti meso z razsolom / dati v razsol; pustiti v razsolu ♪
  3.      razsolíca  tudi rázsolica -e ž (í; á) agr. raztopina razsola v vodi: dati meso v razsolico ♪
  4.      razsolíti  -ím dov., razsólil (ȋ í) 1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo // spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode 2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe razsoljèn -êna -o: razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso ♪
  5.      razsoljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda ♪
  6.      razsoljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razsoljevati: razsoljevanje morske vode; naprave za razsoljevanje / razsoljevanje mesa ♪
  7.      razsoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi // spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso ♪
  8.      razsolzíti se  -ím se [u̯z] dov., razsólzil se (ȋ í) knjiž. postati (zelo) solzen: ob njegovem pripovedovanju se vsi razsolzijo / razsolziti se nad kom razjokati se ♪
  9.      razsrdíti  -ím, tudi razsrdíti in razsŕditi -im dov., razsŕdil (ȋ í; ȋ ŕ) zelo razjeziti: njen odgovor ga je razsrdil; razsrditi se na koga, nad kom; hitro se razsrditi razsŕjen -a -o: razsrjen človek; tako je razsrjen, da mu raje ne hodi blizu ♪
  10.      razsredíščiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več središče, v središču: razsrediščiti zgodbo / samega sebe je hotel popolnoma razsrediščiti razsredíščen -a -o: razsrediščena zgodba ♪
  11.      razsŕjenost  -i ž (r̄) zelo velika jeza: nestrpno mrmranje se je spremenilo v razsrjenost ♪
  12.      razstánek  -nka m (ȃ) zastar. ločitev, odhod: razstanek od dekleta je bil težek ♪
  13.      razstáti se  -stánem se dov. (á ȃ) zastar. raziti se, ločiti se: ob mraku so se razstali / razstati se s prijatelji ♪
  14.      rázstava  in razstáva -e ž (á; ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice ♪
  15.      razstáva  -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik ♪
  16.      razstávek  -vka m (ȃ) knjiž. razstavni predmet: razstavki so izbrani iz množice najdenih predmetov ♪
  17.      razstáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka ♪
  18.      razstavíšče  -a s (í) prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča ♪
  19.      razstavíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura ♪
  20.      razstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razstaviti: razstavitev izdelkov / razstavitev puške ♪
  21.      razstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razstávljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano ♪
  22.      razstávka  -e ž (ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstavke; omlatili, pospravili so vse razstavke pšenice ♪
  23.      razstavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstavljanje: razstavljalna dejavnost / knjiž. razstavljalna metoda razčlenjevalna, analitična metoda ♪
  24.      razstávljanje  -a s (á) glagolnik od razstavljati: muzejsko razstavljanje; razstavljanje umetniških del; razstavljanje izdelkov na sejmu / sestavljanje in razstavljanje pohištva, stroja ♪
  25.      razstávljati  -am nedov. (á) 1. dajati, postavljati na ogled: razstavljati kipe, slike; razstavljati izdelke na velesejmih / samostojno, skupinsko razstavljati; razstavlja v likovnem salonu ♦ um. razstavljati lepljenke, malo plastiko 2. dajati kaj na sestavne dele: razstavljati stroj; to pohištvo je mogoče poljubno sestavljati in razstavljati; pokazal mu je, kako se razstavlja puška / razstavljati vlake ♪

   33.739 33.764 33.789 33.814 33.839 33.864 33.889 33.914 33.939 33.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA