Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.801-33.825)



  1.      razsèk  -éka m ( ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali
  2.      razsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce ∙ ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran razsékan -a -o: razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji ∙ ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori
  3.      razsekávanje  -a s () glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali
  4.      razsekávati  -am nedov. () s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso
  5.      razsekljáti  -ám dov.) 1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso 2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo razseklján -a -o: razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo
  6.      razsekováti  -újem nedov.) s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso
  7.      razselítev  -tve ž () glagolnik od razseliti: razselitev slovenskih družin
  8.      razselíti  -sélim dov. ( ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen
  9.      razséljenec  -nca m (ẹ́) vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev
  10.      razseljevánje  -a s () glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo
  11.      razseljeváti  -újem nedov.) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča
  12.      razsésti  -sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede 2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil razsésti se zastar. razpasti, razkrojiti se: skalovje po pobočju se je počasi razsedlo razséden -a -o: razpokane in razsedene skale
  13.      razsèv  -éva m ( ẹ́) med. razširitev, razširjenje: preprečevati razsev bacilov
  14.      razsévati 1 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razširjati, raznašati: ptice razsevajo seme nekaterih rastlin / razsevati vznemirljiva gesla
  15.      razsévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razsvetljevati: svetilnik razseva noč
  16.      razsévek  -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih
  17.      razséžen  -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba
  18.      razséžje  -a s (ẹ̑) knjiž. kar je razsežno, veliko: pred njim se prikaže široko razsežje barak, streh / miselna razsežja
  19.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo
  20.      razsijáti  -síjem dov., razsijál (á ) knjiž. (močno) obsijati: sonce je razsijalo polje / nasmeh ji je razsijal obraz
  21.      razsíp  -a m () 1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja 2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu
  22.      razsipálnik  -a m () agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil
  23.      razsípanje  -a s () glagolnik od razsipati: razsipanje zrn / lahkomiselno razsipanje denarja, premoženja
  24.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči
  25.      razsipávanje  -a s () glagolnik od razsipavati: razsipavanje zrnja / razsipavanje denarja; razsipavanje z družbenimi sredstvi / razsipavanje besed

   33.676 33.701 33.726 33.751 33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA