Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.639-33.663)


  1.      razobésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na več krajev, mest: razobesiti letake, vabila; razobesiti slike po steni; razobesiti zastave / razobesiti perilo obesiti razobéšen -a -o: po mestu so razobešene zastave ♪
  2.      razobéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razobešati: razobešanje zastave ♪
  3.      razobéšati  -am nedov. (ẹ́) obešati na več krajev, mest: razobešati zastave / razobešati perilo obešati ♪
  4.      razobéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razobesiti: razobešenje zastav ♪
  5.      razočáranost  -i ž (ȃ) stanje razočaranega človeka: pesnikova razočaranost nad svetom / prevzela ga je razočaranost razočaranje ♪
  6.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
  7.      razoránost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost razoranega: razoranost gorskih vrhov / razoranost obraza ♪
  8.      razorožênost  -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
  9.      razosebítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka ♪
  10.      razosébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti zavest o lastni osebnosti: razosebiti človeka; v takih razmerah se človek razosebi / razosebiti delo razosébljen -a -o: razosebljeni junaki drame; biti razosebljen ♪
  11.      razosébljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razosebljati: razosebljanje človeka / kulturno razosebljanje ♪
  12.      razosébljati  -am nedov. (ẹ́) odvzemati zavest o lastni osebnosti: stroj delavca razoseblja; v takih razmerah se človek razoseblja / razosebljati delo ♪
  13.      razosébljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪
  14.      razosébljenost  -i ž (ẹ̑) značilnost razosebljenega človeka: razosebljenost junakov drame ♪
  15.      razpádlost  -i ž (á) lastnost, značilnost razpadlega: razpadlost snovi ♪
  16.      razpáljenost  -i ž (á) star. razvnetost, razgretost: njen obraz je žarel od čustvene razpaljenosti ♪
  17.      razparcelíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost razparceliranega: razparceliranost posestva / zaradi razparceliranosti zemljišč ni mogoča strojna obdelava ♪
  18.      razpásati  -pášem dov. (ȃ) odstraniti komu pas: razpasati otroka; razpasal se je in se slekel razpásan -a -o: razpasan človek ♪
  19.      razpasováti se  -újem se nedov. (á ȗ) star. širiti se, razširjati se: ta navada se vedno bolj razpasuje ♪
  20.      razpásti  -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo ◊ fiz. atomsko jedro razpade razpádel -dla -o: ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo ♪
  21.      razpásti se  -pásem se dov. (á) 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu ∙ ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle ♪
  22.      razpášen  -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
  23.      razpášnež  -a m (ȃ) star. razuzdanec, razvratnež: bil je pijanec in razpašnež ♪
  24.      razpášnost  -i ž (ā) star. razuzdanost, razvratnost: jezila jo je njegova razpašnost / živeti v razpašnosti ♪
  25.      razpéti se  -pôjem se dov., razpój se razpójte se tudi razpôj se razpôjte se; razpél se (ẹ́ ó) nav. ekspr. začeti glasno peti: šele proti koncu prireditve so se pevci razpeli / proti večeru so se zvonovi mogočno razpeli // izraziti misli v vezani besedi, navadno v veliki meri: pesnik se je razpel o lepoti narave / v teh sonetih se razpoje vsa pesnikova notranjost ♪

   33.514 33.539 33.564 33.589 33.614 33.639 33.664 33.689 33.714 33.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA