Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.501-33.525)


  1.      razjókati se  tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane ♪
  2.      razkáčenost  -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: razkačenost ga je minila; posmehovanje jo je spravilo v razkačenost / v razkačenosti ga je udaril ♪
  3.      razkápati se  -am se in -ljem se dov. (ā ȃ) ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: ljudje so se počasi razkapali domov ♪
  4.      razkávsati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: kokoši so razkavsale solato ♪
  5.      razkipéti se  -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í) 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel razkipèl in razkipél tudi razkípel -éla -o: razkipela juha ♪
  6.      razkísanje  -a s (ȋ) glagolnik od razkisati: razkisanje jedi z dodajanjem vode / razkisanje vina ♪
  7.      razkísati  -am dov. (ȋ) narediti, da kaj ni več (tako) kislo: z izpiranjem razkisati kislo zelje ♦ agr. razkisati tla z apnom; razkisati vino zmanjšati količino vinske kisline v njem; kem. razkisati z lugom ♪
  8.      razkisávati  -am nedov. (ȃ) razkisovati: razkisavati preveč kislo jed / razkisavati tla ♪
  9.      razkislíti  -ím in razkísliti -im dov., razkíslil (ȋ í; ȋ ȋ) agr. razkisati: razkisliti tla; razkisliti vino ♪
  10.      razkisováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj ni več (tako) kislo: z dodajanjem vode razkisovati ♦ agr. razkisovati tla z apnom ♪
  11.      razkladalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se razklada: urediti razkladališče / razkladališče lesa ♪
  12.      razklánost  -i ž (á) stanje razklanega: razklanost debla / razklanost na različne države je bila za narod usodna; ekspr. razredna razklanost buržoazne družbe / njegova razklanost se je še večala; v sebi je čutila veliko razklanost; živeti v razklanosti; moralna razklanost / duševna, notranja razklanost ● knjiž. razklanost med resničnostjo in ideali neskladnost, nasprotje ♪
  13.      razkléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. razpreti, odpreti: razkleščil je usta, da so se mu pokazali rumeni zobje ♪
  14.      razkokodájsati  -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: novico je razkokodajsala po vasi razkokodájsati se glasno se razgovoriti: poglej jo, kako se je razkokodajsala ♪
  15.      razkólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razkolnike: razkolniška cerkev ∙ knjiž. razkolniški nauki, nazori nauki, nazori, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami ♪
  16.      razkólništvo  -a s (ọ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost cerkvi, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjali so ga zaradi razkolništva / knjiž. prepovedati širjenje razkolništva krive vere ∙ knjiž. raje vam zdaj povem, da mi pozneje ne boste očitali razkolništva da moji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami ♪
  17.      razkólnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkolnega, cepljivega: razkolnost hrastovega lesa ♦ min. značilnost rudnine, da se da njen kristal zaradi svoje zgradbe ločiti v dele po določenih ploskvah ♪
  18.      razkomóditi se  -im se tudi razkomótiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) pog. narediti, urediti si tako, da je udobno, prijetno: rad se razkomodi / razkomodil se je v naslanjaču in bral / kot vljudnostna fraza kar razkomodite se, prosim ♪
  19.      razkoreníniti se  -im se dov. (í ȋ) agr. narediti, pognati korenine v različne smeri: v primerno zemljo vsajeno drevo se hitro razkorenini ♪
  20.      razkósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od razkosati: razkosanje posestva / razkosanje živali ♪
  21.      razkósanost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkosanega: upravna razkosanost ozemlja ♪
  22.      razkósati  -am dov. (ọ̑) iz celote narediti kose, dele: razkosati zemljišče / razkosati na več delov / razkosati jabolko, pomarančo / mesar je razkosal zaklano žival razkósan -a -o: razkosan piščanec; razkosano posestvo ♪
  23.      razkosávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razkosavati: razkosavanje zemljišč / razkosavanje perutnine ♪
  24.      razkosávati  -am nedov. (ȃ) iz celote delati kose, dele: razkosavati zemljo / klavec je pravkar razkosaval zaklanega prašiča ♪
  25.      razkosmáti  -ám tudi razkósmati -am dov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) raztrgati v kosme, nitke: razkosmati volneno ruto // redko razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkosmal brado razkosmán tudi razkósman -a -o: razkosmani lasje ♪

   33.376 33.401 33.426 33.451 33.476 33.501 33.526 33.551 33.576 33.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA