Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.351-33.375)


  1.      razbesníti  -ím dov., razbêsni in razbésni; razbésnil (ȋ í) redko razbesneti: posmeh ga je razbesnil / tako se je razbesnila, da ga je udarila ♪
  2.      razbezljáti se  -ám se [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč oditi na več strani: krave so se razbezljale ♪
  3.      razbežáti se  -ím se dov., razbéži se; razbéžal se tudi razbêžal se (á í) 1. zbežati na več strani: ob prihodu miličnikov so se napadalci razbežali; glasno kričeč se razbežati / otroci se ob poku razbežijo na vse strani / ekspr. ko so ga dekleta zagledala, so se smejoč razbežala razšla 2. ekspr. izginiti, miniti: žalostne misli so se hitro razbežale; sanje o sreči se bodo kmalu razbežale ● ekspr. zgradili so novo tovarno za ljudi, ki se še niso razbežali po svetu odselili; knjiž., ekspr. novica se je razbežala po mestu hitro razširila ♪
  4.      razbijálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na razbijalce: razbijalsko orodje / razbijalska tolpa / razbijalsko delovanje nekaterih političnih skupin ♪
  5.      razbijáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na razbijače: razbijaške tolpe / razbijaško delovanje / razbijaška kritika razbijáško prisl.: razbijaško delovati ♪
  6.      razbijáštvo  -a s (ȃ) slabš. razbijaško ravnanje ali dejanje: obsojati razbijaštvo demonstrantov / nekateri člani so bili zaradi razbijaštva izključeni iz organizacije ♪
  7.      razbistrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razbistriti: razbistritev vprašanj / prihod čet OZN bo pripomogel k razbistritvi položaja ♪
  8.      razbistríti  -ím dov., razbístril; razbistrèn (ȋ í) razviti sposobnost za mišljenje: razbistriti komu duha; počasi se mu je razum razbistril // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: študija je razbistrila nekatera pravna vprašanja; pojmi so se popolnoma razbistrili ● hladen zrak mu je razbistril glavo ga je naredil sposobnega mišljenja; publ. pogovori so razbistrili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena razbistríti se postati bister, zelo prozoren: voda se je razbistrila / ekspr. popoldne se je ozračje razbistrilo ♪
  9.      razbítost  -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj razbito: razbitost pohištva / gospodarska in politična razbitost dežele; razbitost kmetijstva ● knjiž. duševna, notranja razbitost razdvojenost, razklanost ♪
  10.      razblestéti  -ím dov., razblésti in razblêsti (ẹ́ í) knjiž. povzročiti, da se kaj blešči, lesketa: luna je razblestela morsko gladino razblestéti se postati bleščeč: zvezda se razblesti / nebo se je razblestelo v siju lune; pren. pri Prešernu se je slovenska beseda mogočno razblestela ♪
  11.      razbleščáti  -ím dov., razbléšči tudi razblêšči; razbléščal (á í) knjiž. povzročiti, da se kaj blešči, lesketa: sonce je razbleščalo kapljice rose razbleščáti se postati bleščeč: nebo se je razbleščalo od zvezd ● knjiž., redko luč se je razbleščala po sobi bleščeč se razširila ♪
  12.      razblínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi ♪
  13.      razbohotáti se  -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. bujno in hitro se razrasti: po njivi se je razbohotal plevel / bula se razbohota ♪
  14.      razbohotéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) knjiž., redko bujno se razrasti: po stezah se je razbohotela trava / rakasto tkivo se je razbohotelo ♪
  15.      razbohôtiti se  -im se in razbohotíti se -ím se dov., razbohôtil se in razbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: na poseki se je razbohotilo malinovo grmičevje; po njivah se razbohoti plevel; pren. administrativni aparat se je preveč razbohotil; v njem se je razbohotila želja po oblasti ● knjiž. v tistem času se je naturalizem razbohotil v vodilno umetnostno smer je postal vodilna umetnostna smer razbohôten -a -o in razbohotèn -êna -o: razbohoten osat; razbohoteno sovraštvo ♪
  16.      razbójniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razbojnike: razbojniško skrivališče, zbirališče / razbojniški napad / razbojniška tolpa / razbojniški fantje ∙ ekspr. bal se je njegovega razbojniškega pogleda hudobnega ♪
  17.      razbójništvo  -a s (ọ̑) dejavnost razbojnikov: kaznovati zaradi razbojništva / zatirati razbojništvo // ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: to razbojništvo ti bom le težko oprostila ♪
  18.      razbójstvo  -a s (ọ̑) star. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razbojstva / poročila o razbojstvih upornikov ♪
  19.      razbolélost  -i ž (ẹ́) stanje razbolelega: razbolelost zapestja / v razbolelosti je pozabil na trpljenje drugih / duševna, notranja razbolelost ♪
  20.      razbolênost  -i ž (é) stanje razbolenega: zaradi razbolenosti celega telesa ni mogel spati / občutek razbolenosti / čustvena, notranja razbolenost ♪
  21.      razborítost  -i ž (ȋ) 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost ♪
  22.      razbôsti  -bôdem dov., razbôdel in razbódel razbôdla, stil. razbòl razbôla (ó) narediti vbode, vbodljaje na več mestih: razbosti blago z iglo razbodèn -êna -o: razboden suknjič ♪
  23.      razbožánstviti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. odvzeti božanskost: Prometej je s svojim dejanjem razbožanstvil boga / razbožanstviti umetnost ♪
  24.      razbrázdanost  -i ž (ȃ ) ekspr. lastnost, značilnost razbrazdanega: razbrazdanost površine kamna ♪
  25.      razbremenjênost  -i ž (é) 1. stanje razbremenjenega: razbremenjenost vozila 2. dejstvo, da je kdo razbremenjen: za sodobni čas sta značilni telesna razbremenjenost in duševna obremenjenost človeka ♪

   33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401 33.426 33.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA