Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (33.301-33.325) 
- rašeljíka -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika ♪
- rášev -a -o prid. (á) redko raševinast: nositi raševo obleko ♪
- ráševen -vna -o prid. (á) redko raševinast: nosil je cokle in raševne hlače ♪
- raševína in ráševina -e ž (í; á) 1. grobo domače sukno: tkati raševino; obleka iz raševine / biti oblečen v sivo raševino / jetniška raševina 2. etn. jed iz kaše in moke, znana na Gorenjskem: jesti, zabeliti raševino ♪
- raševínast in ráševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran ♪
- ráševnat -a -o prid. (á) raševinast: doma so moški nosili raševnate hlače ♪
- ráševnik -a m (á) star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih ♪
- rašílo -a s (í) star. greblja, grebljica: z rašilom čistiti pepel iz peči ♪
- rášiti -im nedov. (á ā) star. drezati, grebsti: rašil je po žerjavici in kmalu je zagorelo ♪
- rášpa -e ž (ȃ) orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov: z rašpo zgladiti ostre robove; pile in rašpe / čevljarska, lesna rašpa; ploščata, polokrogla rašpa ♪
- rášpati -am nedov. (ȃ) z rašpo obdelovati nekovinske predmete: rašpati les, usnje ♪
- rášpla in rášplja -e ž (ȃ) 1. rašpa: odžagane robove deske je zgladil z rašplo 2. etn. hiter ljudski ples z raznožnimi poskoki na mestu: plesati rašplo ♪
- rášplati -am in rášpljati -am nedov. (ȃ) rašpati: rašplati konju kopito; pren., ekspr. veter je vso noč rašplal po slamnati strehi ♪
- ráteški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja ♪
- ratifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ratifikacijo: ratifikacijski postopek / ratifikacijske listine ♪
- ratíšče -a s (í) nar. vzhodno držaj: ratišče sekire / nasaditi koso na ratišče kosišče ♦ alp. ratišče cepina ♪
- ravánski -a -o prid. (ȃ) knjiž. ravninski: ravanski prebivalci / ravanska vas ♪
- rávbarski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi ∙ pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne ♪
- rávbšic -a m (ȃ) nižje pog. divji lovec: ravbšic je nastavil srnam zanko; lovci in ravbšici ♪
- ravnáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljske dolžnosti; dobiti ravnateljsko mesto / ravnateljski sestanek ♪
- ravnáteljstvo -a s (ȃ) 1. služba ravnatelja: sprejeti ravnateljstvo v novem zavodu / ravnateljstvo mu je povzročalo precej skrbi 2. urad ravnatelja: ravnateljstvu opere se je prijavilo na razpis več pevcev, kot so jih potrebovali ♪
- ravnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ravnino: ravninski prebivalci / ravninski gozdovi; ravninske reke / ravninski svet ♦ geom. ravninski lik lik na ravnini; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; ravninska geometrija geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami; planimetrija; ravninska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi so vsi na isti ravnini ♪
- ravníški in rávniški -a -o prid. (ȋ; ā) nanašajoč se na ravnik: ravniški del Afrike / rastlinstvo v ravniškem pasu ♪
- ravnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: ravnodušen človek; do teh idej, ljudi je ravnodušen / popolnoma ravnodušen je do teh težav, za te težave ga ne vznemirjajo / pripovedoval je z ravnodušnim glasom; jezile so jo bratove ravnodušne pripombe ∙ ekspr. ni ravnodušen do nje čuti do nje naklonjenost, ljubezen ravnodúšno prisl.: ravnodušno gledati, govoriti ♪
- ravnodúšje -a s (ȗ) knjiž. ravnodušnost: ohraniti ravnodušje / novice so poslušali s hladnim ravnodušjem ♪
33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401 
