Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.201-33.225)



  1.      radodárnost  -i ž (á) lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete
  2.      rádost  stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama
  3.      rádosten  stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti
  4.      radostíti  -ím nedov., radoščèn ( í) knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo radostíti se veseliti se: radostiti se počitnic
  5.      rádostnica  tudi radóstnica -e ž (á; ọ̑) knjiž., redko, v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče: po licu so ji stekle solze radostnice
  6.      radosúmen  -mna -o prid.) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden
  7.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
  8.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju
  9.      radožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo
  10.      rafinacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rafinacijo: rafinacijski postopek / rafinacijska peč
  11.      rafiníranost  -i ž () lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa; rafiniranost v vedenju in izražanju
  12.      raglánski  -a -o prid. () obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica
  13.      rágljast  -a -o prid. () slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom
  14.      rahítičnost  -i ž (í) stanje rahitičnega: preprečevati rahitičnost
  15.      rahítis  -a m () bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih; preboleti, zdraviti rahitis
  16.      rahločútnost  -i ž (ū) lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno
  17.      ráhlost  -i ž (á) lastnost, značilnost rahlega: rahlost zemlje / ekspr. skrival je svojo rahlost
  18.      raison d'être  -a [rezóndêtr] m, tudi neskl. (ọ̑-) knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja: dobiti, izgubiti svoj raison d'être; ta festival ima svoj raison d'être; prim. rezon
  19.      rajalíšče  -a s (í) knjiž. prostor za plesanje, rajanje: rajališče otrok
  20.      rájhovski  -a -o prid. () nanašajoč se na rajh: rajhovske meje / rajhovski Nemci
  21.      rájniš  -a m () goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar
  22.      rájnšek  -ška m () star. goldinar: za delo na njivi je dobil nekaj rajnškov
  23.      rájnški  -ega m () star. goldinar: plačati nekaj rajnških
  24.      rajónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rajon: spreminjati rajonske meje / rajonski monter; rajonska transformatorska postaja / sekretar rajonskega komiteja; rajonski ljudski odbor; sam.: pog. prišel je rajonski
  25.      rájski  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro rájsko prisl.: rajsko lepo poje; rajsko lep obraz

   33.076 33.101 33.126 33.151 33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA