Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (33.126-33.150) 
- púšica tudi púščica -e ž (ū; ȗ) 1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle 2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico ◊ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose ♪
- púšiti -im nedov. (ú ȗ) zastar. kaditi: ves večer je pušil / pušiti cigareto pušèč -éča -e: pušeč cigaro, se je sprehajal po vrtu ♪
- púška -e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr.
prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju ◊ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška ♪
- puškár tudi púškar -ja m (á; ȗ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci ♪
- puškáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. posamezno, poredko streljati s puško: v gozdu so puškarili lovci / srečali so se s sovražno patruljo in nekaj časa puškarili; puškariti se s sovražnikom ♪
- puškárjenje -a s (á) glagolnik od puškariti: puškarjenje se je končalo / prišlo je do puškarjenja med policijo in demonstranti / poslušati puškarjenje ♪
- puškárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni ♪
- puškárnica -e ž (ȃ) 1. star. puškarna: puškarnica in orožarnica 2. knjiž., redko strelna lina: streljati skozi puškarnico ♪
- puškárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt ♪
- puškárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva ♪
- púšken -kna -o prid. (ȗ) redko puškin: puškna cev / puškna piramida piramida pušk ♪
- púškica -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od puška: kje si pa dobil tole puškico / prinesti otroku konjička in puškico ♪
- púškin -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puško: puškina cev; puškino kopito / puškini naboji ♪
- puškinoslóvje -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Puškina: razvoj slovenskega puškinoslovja ♪
- púškomitraljéz -a m (ȗ-ẹ̑) voj. orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih, lahka strojnica: streljati s puškomitraljezom ♪
- púškomitraljézec -zca m (ȗ-ẹ̑) voj. vojak, izurjen za ravnanje s puškomitraljezom: biti pomočnik puškomitraljezca ♪
- púšpan -a m (ū) okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana ♪
- púšpanov -a -o prid. (ū) nanašajoč se na pušpan: pušpanov grm; pušpanov les / pušpanova živa meja ♪
- pútikast -a -o prid. (ú) star. protinast: putikaste roke ♪
- pútršek -ška m (ȗ) manjšalnica od putrh: natočiti iz putrška ♪
- rabelaisovski -a -o [rabléjev-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor ♪
- rábeljski -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na rablje: rabeljsko delo / rabeljski plašč / rabeljsko ravnanje ♪
- rábeljstvo -a [bǝl] s (á) dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev ♪
- rábies -a m (ȃ) med., vet. steklina: cepiti proti rabiesu; širjenje rabiesa ♪
- rábnost -i ž (á) knjiž. uporabnost, primernost: preizkusiti rabnost novih strojev; stvari cenimo po njihovi rabnosti / človekova rabnost za delo ♪
33.001 33.026 33.051 33.076 33.101 33.126 33.151 33.176 33.201 33.226