Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (33.001-33.025)


  1.      psihóza  -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
  2.      psihrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za določanje vlage v zraku ♪
  3.      psíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic ♪
  4.      psíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale ♪
  5.      psíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
  6.      psíkovina  in psikovína -e ž (í; í) nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje ♪
  7.      psilofít  -a m (ȋ) nav. mn., pal. izumrle rastline, ki so se prve pojavile na kopnem, Psilophyta ♪
  8.      psína  -e ž (í) redko 1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino 2. slabš. pes: psina laja ♪
  9.      psitakóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
  10.      psoglàv  in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
  11.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  12.      psoglávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba ♪
  13.      psoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija ♪
  14.      psovánje  -a s (ȃ) glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje ♪
  15.      psováti  psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek ♪
  16.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  17.      pst  [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪
  18.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
  19.      pš 2 [pš́] medm. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho ♪
  20.      pšênast  -a -o prid. (é) po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov ♪
  21.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
  22.      pšeníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom ♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje ♪
  23.      pšeníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica ♪
  24.      pšeníčka  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke ♪
  25.      pšeníčnica  -e ž (ȋ) 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele ♪

   32.876 32.901 32.926 32.951 32.976 33.001 33.026 33.051 33.076 33.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA