Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (3.264-3.288)



  1.      slastíca  -e ž (í) zastar. poslastica: na mizo so prinašali različne slastice / za otroke je imel polne žepe slastic slaščic
  2.      slastíti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega: rad se slasti s pecivom; pogosto se je slastil na pojedinah
  3.      slástnik  -a m () zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca
  4.      slástnost  -i ž (á) okusnost: slastnost in hranilnost krme ● zastar. prvi znak bolezni je bila zmanjšana slastnost zmanjšan tek
  5.      slastoústiti se  -im se nedov.) knjiž. 1. s slastjo jesti kaj dobrega: slastoustiti se s pečenko 2. naslajati se: slastoustili so se ob naravi in preprostem življenju / slastoustil se je z njeno lepoto
  6.      slaščíca  -e ž (í) manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov: rad ima slaščice; postreči s slaščicami ∙ ekspr. ti dogodki so prava slaščica za časnikarje poslastica
  7.      slaščičár  tudi slaščíčar -ja m (á; ) izdelovalec ali prodajalec slaščic: v kuhinji dela tudi slaščičar; naročiti torto pri slaščičarju
  8.      slaščičárka  tudi slaščíčarka -e ž (á; ) izdelovalka ali prodajalka slaščic: zaposliti novo slaščičarko
  9.      slaščičárna  -e ž () gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami: odprli so novo slaščičarno; šla je v slaščičarno
  10.      slaščičárnica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od slaščičarna: odprli so prijetno slaščičarnico // zastar. slaščičarna: rad je zahajal v slaščičarnice
  11.      slaščičárski  tudi slaščíčarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na slaščičarje ali slaščičarstvo: slaščičarska obrt / slaščičarski mojster
  12.      slaščičárstvo  tudi slaščíčarstvo -a s (; ) slaščičarska obrt: izučil se je slaščičarstva
  13.      slaščíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo
  14.      slátina  -e ž () voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo
  15.      slátinar  -ja m () delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev
  16.      slatinár  -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil
  17.      slátinast  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli
  18.      slátinka  -e ž () 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach
  19.      slátinski  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda
  20.      slatinščák  -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja
  21.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojiščurel. molitev pri maši z začetkom: Slava
  22.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču
  23.      slávčev  -a -o (á) pridevnik od slavec: slavčeva pesem
  24.      slávčji  -a -e prid. () nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje
  25.      slávec  -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev

   3.139 3.164 3.189 3.214 3.239 3.264 3.289 3.314 3.339 3.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA