Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (32.626-32.650) 
- próšek -a m (ọ̑) sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek ♪
- próšenje -a s (ọ́) glagolnik od prositi: brez prošenja jim je dal hrane in pijače; dolgo prošenje ♪
- prôšlost -i ž (ó) zastar. preteklost: prošlost in sedanjost / živel je ob spominih na prošlost ♪
- prôšnja -e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel // sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo ∙ ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali ♦ adm. vložiti prošnjo ♪
- prôšnji -a -e prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih ◊ rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom; prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve ♪
- prôšnjica -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od prošnja: izpolnili so ji vsako prošnjico ♪
- prošnjíca -e ž (í) star. prosilka: žalostni obrazi prošnjic ♪
- prošnjík -a m (í) star. prosilec: ustreči prošnjiku / za vsako izpraznjeno mesto se je javilo več prošnjikov ♪
- pròšt prôšta m (ȍ ó) rel. 1. predstojnik kapitlja: kanoniški seji je načeloval prošt; prošt in kanoniki / stolni prošt 2. naslov za predstojnika pomembnejše župnije: metliški prošt ♪
- proštíja -e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje prošta: zidati proštijo; stanovati v proštiji ♪
- proštíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na proštijo: proštijski vhod / proštijska cerkev ♪
- protagoníst -a m (ȋ) 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo ♪
- protagonístka -e ž (ȋ) ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk ♪
- prótast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz protja: star protast kovček ◊ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm ♪
- proteínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na protein: proteinska molekula ♦ agr. proteinska krmila ♪
- prótejski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sposoben spreminjati svojo obliko, videz: protejska narava človeka / umetnost je protejska ♪
- protékcijski in protekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) nanašajoč se na protekcijo: odklanjati protekcijske metode / protekcijsko imenovanje ♪
- protekcionáštvo -a s (ȃ) slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo ♪
- protekcioníst -a m (ȋ) pristaš protekcionizma ♪
- protekcionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina ♪
- protéktorski -a -o prid. (ẹ́) knjiž. pokroviteljski, zaščitniški: protektorska vloga / ekspr. protektorski nasmeh ♪
- protést -a m (ẹ̑) javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest ◊ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo ♪
- protestánt in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; ȁ á) pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani ♪
- protestántika -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika ♪
- protestantízem -zma m (ȋ) 1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest ♪
32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676 32.701 32.726