Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.551-32.575)


  1.      prospéktor  -ja m (ẹ́) knjiž. rudosledec: prospektorji so iskali rudna nahajališča / geolog prospektor ♪
  2.      prosperírati  -am nedov. (ȋ) razvijati se, uspevati: prosperirati na gospodarskem področju / v boju bodo prosperirali najbolj hrabri ♪
  3.      prosperitéta  -e ž (ẹ̑) razvoj, razcvet: pospeševati prosperiteto; prosperiteta industrije, kmetijstva / gospodarska prosperiteta ♪
  4.      prospévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. razvijati se, uspevati: poljedelstvo dobro prospeva / nekatere rastline prospevajo samo v mokri zemlji ♪
  5.      pròst  prôsta -o stil. -ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement // s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote 2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov 3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan stan neporočenih 4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste 5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine 6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge 7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival 9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu 10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal 11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak ● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje ◊ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; lingv. prosti stavek stavek z enim povedkom; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge prôsto stil. prostó prisl.: prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu ∙ govoriti prosto brez pismene priprave, predloge ♦ šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.: užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó ♪
  6.      prosták  -a m (á) 1. ekspr. prostaški človek: s takimi prostaki nočem več govoriti / kot psovka prostak pijani 2. star. preprost, neizobražen človek: učenjaki in prostaki 3. star. navadni vojak: degradirali so ga v prostaka / vojak prostak ♪
  7.      prostákinja  -e ž (á) ekspr. prostaška ženska: veljala je za prostakinjo ♪
  8.      prostáščina  -e ž (ā) knjiž. prostaštvo: bila je žrtev moževe prostaščine / ekspr. duhovna prostaščina ♪
  9.      prostáški  -a -o prid. (á) ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno: spet je bil zelo prostaški; prostaška ženska / prostaški izrazi; prostaške šale; njegovo obnašanje je prostaško prostáško prisl.: prostaško govoriti ♪
  10.      prostáštvo  -a s (ȃ) lastnost, značilnost prostaškega: prostaštvo tega človeka ga odbija; plemenitost in prostaštvo / prostaštvo njegovih besed ga je prizadelo // prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti ♪
  11.      próstata  -e ž (ọ̑) anat. žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico, obsečnica: hipertrofija prostate / operirati koga na prostati ♪
  12.      prostiráča  -e ž (á) zastar. preproga: tla so bila prekrita z debelimi prostiračami / predposteljne prostirače ♪
  13.      prostírati  -am nedov. (ȋ ȋ) star. razprostirati, razgrinjati: dekle je prostiralo prte / hrasti prostirajo veje nad potjo; pred njim so se prostirala polja ♪
  14.      prostitúcija  -e ž (ú) 1. opravljanje spolnih odnosov za plačilo: prepovedati prostitucijo; ukvarjati se s prostitucijo 2. ekspr., navadno s prilastkom pojav, da se odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi: politična prostitucija; prostitucija v umetnosti ♪
  15.      prostituíranec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je prostituiran: med otroki je bilo dosti prostituirancev / izsiljevalci, oderuhi in prostituiranci ♪
  16.      prostituírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. opravljati spolne odnose za plačilo: dekle se je že zgodaj prostituiralo 2. ekspr. odpovedovati se načelom, idealom zaradi materialnih koristi: kot umetnik se je prostituiral prostituírati knjiž. delati, povzročati, da se kdo prostituira: prostituirati revna dekleta / prostituirati svoj talent ♪
  17.      prostitútka  -e ž (ȗ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo, vlačuga: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke ♪
  18.      prosto...  prvi del zloženk nanašajoč se na prost: prostonosen, prostoročen, prostosrčen, prostotrosnica ♪
  19.      prostodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki govori, ravna odkrito, iskreno, brez pomislekov: bil je prostodušen / prostodušen nasmeh prostodúšno prisl.: prostodušno povedati ♪
  20.      prostodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost prostodušnega človeka: vsi so se čudili njegovi prostodušnosti ♪
  21.      prostolás  in prostolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) star. ki ima razpletene, razpuščene lase: prostolasa je stala pred ogledalom ♪
  22.      prostolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. prostovenčnica ♪
  23.      prostomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) zastar. svobodomiseln: člani prostomiselnega društva ♪
  24.      prostomíslec  -a [lǝc] m (ȋ) zastar. svobodomislec: nazori prostomislecev ♪
  25.      prostonároden  -dna -o prid. (á) zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj ♪

   32.426 32.451 32.476 32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA