Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.489-32.513)


  1.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪
  2.      propélerski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na propeler: propelerski listi / propelerski pogon letala / propelersko letalo ♪
  3.      própolis  -a m (ọ̑) čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja; zadelavina: pridobivati propolis; zdravilni učinek propolisa / raztopina propolisa v alkoholu ♪
  4.      proporcionálnost  -i ž (ȃ) sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo ♪
  5.      propórčnost  -i ž (ọ̑) redko sorazmernost, skladnost: proporčnost med deli in celoto ♪
  6.      propúst  -a m (ȗ) grad. prepust: cestni propust se je zamašil / propust v jezu hidrocentrale ● pisar. zaradi takega propusta bi lahko prišlo do požara zaradi take napake, malomarnosti ♪
  7.      propústen  -tna -o prid. (ú) redko prepusten: z rahljanjem narediti tla bolj propustna / propusten za vodo, zrak ♪
  8.      propústnica  -e ž (ȗ) redko prepustnica: pokazati stražarju propustnico ♪
  9.      propústnost  -i ž (ú) redko prepustnost: propustnost snovi za vodo / propustnost ceste, proge ♪
  10.      propúščati  -am nedov. (ú) redko prepuščati: propuščati svetlobo / čoln propušča vodo ♪
  11.      proračúnski  in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
  12.      proročíšče  -a s (í) zastar. preročišče: iti v proročišče / Apolonovo proročišče ♪
  13.      prósast  -a -o prid. (ọ̑) podoben prosu: prosasta zrna / prosasto žito drobnozrnato žito ♪
  14.      proscénij  -a m (ẹ́) gled. del odra pred (glavno) zaveso: prvi prizor se igra na prosceniju; rob proscenija / režiser je pomaknil prizorišče v proscenij ♪
  15.      proscénijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na proscenij: proscenijske luči / proscenijska loža ♪
  16.      prôsec  -sca m (ó) nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom ♪
  17.      proséčan  -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana ♪
  18.      proséktor  -ja m (ẹ́) star. obducent: delati v bolnici kot prosektor ♪
  19.      prosektúra  -e ž (ȗ) med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo ♪
  20.      proselít  in prozelít -a m (ȋ) knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri ♪
  21.      próseminár  -ja m (ọ̑-ā) šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi: obiskovati proseminar ♪
  22.      próseminárski  -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na proseminar: proseminarska naloga; proseminarske vaje ♪
  23.      prosén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na proso: prosena slama; proseno zrno / prosena moka / proseni kruh; jesti proseno kašo ♪
  24.      proseníca  -e ž (í) redko prosena slama: na tleh se je sušila prosenica ♪
  25.      prosenják  -a m (á) star. proseni kruh: peči prosenjak ♪

   32.364 32.389 32.414 32.439 32.464 32.489 32.514 32.539 32.564 32.589  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA