Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (32.326-32.350) 
- pritoževáti se -újem se nedov. (á ȗ) 1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu // izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem 2. pismeno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče pritožujóč se -a -e: nad razmerami se pritožujoči ljudje; pritožujoča se stranka ♪
- pritožíti se in pritóžiti se -im se dov. (ȋ ọ́) 1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: pritožil se je poslovodji, da blago ne ustreza; pritožiti se šefu; če vam postrežba ne ustreza, se pritožite // izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: nikoli se ni pritožila, z vsem je bila zadovoljna; ne morem se pritožiti čez otroke, kar dobri so; pritožiti se nad draginjo / proti nikomur se ni pritožila, da je kaj izgubila nikomur ni potožila, rekla 2. pismeno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritožiti se proti odločbi, zoper odločbo; pritožiti se na najvišje, vrhovno sodišče; pritožiti se v roku, pravočasno ♦ jur. pritožiti se zoper sklep pritožíti in pritóžiti ekspr. tožeč, tarnajoč priti: ves moker je pritožil domov ♪
- pritrdíšče -a s (í) točka, mesto, kjer se kaj pritrdi: pritrdišče držala ♪
- pritréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala 2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz ♪
- pritrésti -trésem dov., pritrésite in pritresíte; nam. pritrést in pritrèst (ẹ́) 1. dodatno, zraven natresti: pritresel je še toliko krompirja, da je bila košara polna / pritresi kokošim še malo koruze / pritresi jim še nekaj kolačkov 2. ekspr. prinesti: na mizo je pritresel steklenico vina ● ekspr. vlak jih je pritresel na domačo postajo šele popoldne pripeljal; ekspr. pritresel je na dan, kar ga je že dolgo tiščalo rekel, povedal je pritrésti se tresoč se priti: premražena se je pritresla domov ♪
- pritrôskati -am dov. (ȏ) nižje pog. prinesti: vse sem ti pritroskala, kar si naročila ♪
- pritúhniti se -em se dov. (ú ȗ) redko pritajiti se, potajiti se: prituhnili so se k zemlji / legla je in se prituhnila, kot da spi se naredila ♪
- pritvésti -tvézem in pritvêsti -tvêzem dov., pritvézel (ẹ́; é) nar. privezati, navezati: pritvesti vola / pritvesti z verigo pritvézen -a -o: k jaslim pritvezena krava ♪
- priučljívost -i ž (í) lastnost, značilnost priučljivega: stopnja priučljivosti ♪
- priušésen -sna -o prid. (ẹ̑) anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka: vnetje priušesne slinavke ♪
- priúšnik -a m (ȗ) knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj ♪
- privájenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost privajenega človeka: privajenost na red / privajenost na dim / privajenost na lagodno življenje ♪
- privatíst -a m (ȋ) šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: pripustiti k izpitu privatista ♪
- privatístka -e ž (ȋ) ženska oblika od privatist: gimnazijo je končala kot privatistka ♪
- privatizêrski -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost ♪
- privátniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest ♪
- privátništvo -a s (ȃ) nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo ♪
- privátnokapitalístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina ♪
- privátnolastnínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja ♪
- privátnolastníški -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja ♪
- privátnost -i ž (ȃ) 1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja 2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost ♪
- privériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) star. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji veri: priveril se je in jezno odšel 2. priseči, zakleti se: priveril se je, da tega ni rekel ♪
- privések -ska m (ẹ̑) 1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski 2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatek ◊ anat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa ♪
- privésiti -im dov., privéšen (ẹ́ ẹ̑) dodatno, zraven obesiti: na steno je privesil še eno sliko privésiti se ekspr., v zvezi z na biti pogostoma v družbi koga proti njegovi volji: fant se je privesil nanj ♪
- privesláti -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti: priveslal je do obale / ekspr. po jezeru privesla labod priplava // ekspr. priti sploh: izza ovinka privesla njihova soseda / mesec je priveslal na nebo počasi premikajoč se je pojavil na njem ● ekspr. v službi je visoko priveslal se je povzpel ♪
32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426