Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.276-32.300)



  1.      prišepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati
  2.      prišepetávanje  -a s () glagolnik od prišepetavati: prišepetavanje ga je motilo / slišalo se je prišepetavanje iz zadnje klopi / poslušali so prišepetavanje sovražnika
  3.      prišepetávati  -am nedov. () šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila; prišepetavati součencu šepetajoč mu posredovati odgovore na učiteljeva vprašanja // ekspr. govoriti, pripovedovati zlasti skrivaj: okupatorju so prišepetavali imena zavednih domačinov; prišepetavali so mu, da ni poštena / prišepetaval mu je, naj to čimprej stori zaupno predlagal, svetoval
  4.      prišepetoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca
  5.      prišépniti  -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval
  6.      prišíliti  -im dov.) narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico // dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole prišíljen -a -o 1. deležnik od prišiliti: prišiljen svinčnik 2. ekspr. koničast, stožčast: smreka s prišiljenim vrhom; okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena
  7.      prišíti  -šíjem dov., prišìl (í ) s šivi pritrditi: prišiti gumb, zadrgo; rokav je treba še prišiti ● ekspr. prišili so mu krivdo pripisali, prisodili prišít -a -o: krpa še ni prišita
  8.      prišívati  -am nedov., tudi prišivájte; prišívala in prišivála (í) s šivi pritrjevati: prišivati gumbe
  9.      prišívek  -vka m () kar je prišito k čemu: cekar je imel na notranji strani prišivek / prišivki na plašču našitki
  10.      priškrípati  tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel
  11.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice
  12.      prišlapáti  -ám dov.) nižje pog. drsaje priti; pridrsati: prišlapal je odpret
  13.      príšlec  -a [lǝc] m () kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece // priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih republik
  14.      príšlek  -a [lǝk in lek] m () 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleka
  15.      príšlekinja  -e [lǝk in lek] ž () 1. priseljenka: domačinke in prišlekinje 2. ženska oblika od prišlec: odvzeti kovčke prišlekinji
  16.      príšlica  -e ž () redko prišlekinja 2: prišlico je lepo sprejela
  17.      prišpekulírati  -am dov. () s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje prišpekulíran -a -o: prišpekulirani zaslužki
  18.      prišpíčiti  -im dov.) pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko ● pog. prišpičila je ustnice našobila prišpíčen -a -o 1. deležnik od prišpičiti: prišpičen kol 2. piker, zbadljiv: prišpičen humor // nerazpoložen, razdražljiv: danes si pa prišpičena
  19.      prištáben  -bna -o prid. () voj. ki je, deluje pri štabu: prištabne enote
  20.      prištéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. privarčevati: prištedil je nekaj denarja / s tem prištedimo več blaga
  21.      prištéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve 2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnikekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv prištét -a -o: prečrtati prišteto število
  22.      prištétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prišteti: prištetje števila
  23.      prištévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prištevati: prištevanje obresti / prištevanje in odštevanje negativnega števila / prištevanje k tujim kulturam
  24.      prištévati  -am nedov. (ẹ́) 1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati 2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom prištevajóč -a -e: napredna znanost mu to priznava, prištevajoč ga med svoje najpomembnejše pionirje
  25.      prištévek  -vka m (ẹ̑) kar se prišteje, doda: ugotoviti prištevek; velik prištevek / s prištevkom izseljencev in manjšin je število Slovencev precej večje prištetjem

   32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA