Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.251-32.275)



  1.      prisúti  -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ) 1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor 2. osuti: okopati in prisuti krompir prisút -a -o: prisuta zemlja
  2.      prisúvati  -am tudi -sújem in prisuváti -súvam tudi -sújem dov., prisúvaj prisúvajte in prisuvájte; prisuvál tudi prisúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti kam: prisuval ga je iz hiše
  3.      prisvajálec  -lca [c tudi lc] m () kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic
  4.      prisvájanje  -a s (á) glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / ustvarjalno prisvajanje marksizma; prisvajanje in predelovanje tujih vplivov
  5.      prisvájati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje 3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavatiekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim prisvájati zastar. prisojati, pripisovati: prisvajali so mu različne slabe lastnosti
  6.      prisvetíti  in prisvétiti -im dov. ( ẹ́) sveteč se pojaviti: luna, zvezda je prisvetila / sončni žarek je prisvetil v sobo ∙ ekspr. dan bo kmalu prisvetil kmalu se bo zdanilo // sveteč z lučjo priti: prisvetil je v hišo / ekspr. kmalu je prisvetila za njim prišla
  7.      prisvít  -a m () glagolnik od prisvitati: čakala ga je od prisvita zore do zahoda sonca
  8.      prisvítati  -am dov. () knjiž. prisijati, prisvetiti: zvezde so že prisvitale ∙ knjiž. prisvital se je beli dan zdanilo se je
  9.      prisvojítelj  -a m () kdor si kaj prisvoji: prisvojitelj tujega premoženja
  10.      prisvojítev  -tve ž () glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja
  11.      prisvojíti si  -ím si dov., prisvójil si ( í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati prisvojíti zastar. prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago ● zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje
  12.      prisvojítven  -a -o () pridevnik od prisvojitev: vzeti kaj s prisvojitvenim namenom
  13.      prisvojljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje
  14.      prišantáti  -ám dov.) slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča
  15.      prišárati  -am dov.) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo
  16.      príšč  -a m () izpuščaj: dobiti, imeti prišč po obrazu / roka je bila polna priščev
  17.      príščanica  -e ž () bot. praprot z dva do trikrat pernato deljenimi pecljatimi listi, Cystopteris
  18.      príščav  -a -o prid. () izpuščajast: priščav obraz
  19.      priščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov., ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok
  20.      priščeníti  -ščénem dov. ( ẹ́) redko priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko ● redko priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju priščénjen -a -o: priščenjeni prsti ♦ med. priščenjena kila ukleščena kila
  21.      priščipávati  -am nedov. () s ščipanjem skrajševati: priščipavati poganjke
  22.      priščípniti  -em dov.) 1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnilekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval 2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste
  23.      príščnat  -a -o prid. () izpuščajast: priščnata koža na obrazu
  24.      priščnják  -a m (á) nav. mn., zool. hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, Meloidae: priščnjaki in pahljačniki
  25.      prišépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim

   32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA