Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.201-32.225)



  1.      pristávnik  -a m () nekdaj nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega pristavnika; grofov pristavnik
  2.      pristávski  -a -o prid. () nanašajoč se na pristavo: pristavska poslopja / živijo na pristavskem svetu
  3.      prísten  -tna -o prid., prístnejši (í ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri 3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi prístno prisl.: pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega
  4.      pristének  -nka m (ẹ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku // manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli
  5.      pristénski  -a -o prid. (ẹ́) ki je, se nahaja pri steni: sedela sta na pristenski klopi; pristenska stranica mize
  6.      prístnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pristnega: pristnost vina / preveriti pristnost podpisa / pristnost dokumentov / ni dvomil o pristnosti njenih čustev ∙ s tem je škodil svoji igralski pristnosti prepričljivosti, neposrednostiagr. pristnost sorte značilnost sorte, da ima iste lastnosti kot prvotna sorta; jur. izpodbijati pristnost oporoke
  7.      pristójati  -am nedov. (ọ́) 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev
  8.      pristójbina  in pristojbína -e ž (ọ̑; í) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino
  9.      pristojbínski  in pristójbinski -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na pristojbino: pristojbinski predpis / pristojbinske ugodnosti
  10.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali
  11.      pristójen 2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje pristójno prisl.: govoriti, vesti se pristojno
  12.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ
  13.      pristójnost 2 -i ž (ọ́) zastar. spodobnost, dostojnost: zabavali so se v mejah pristojnosti
  14.      pristójnosten  -tna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pristojnost1: določiti pristojnostne meje ♦ jur. pristojnostni spor spor o pristojnosti
  15.      pristókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) stokajoč priti: bolnik je ob palici pristokal v čakalnico ∙ ekspr. spet je pristokal prišel tožit, tarnat
  16.      pristòp  -ópa m ( ọ́) 1. dostop: a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja ♦ alp. pot, plezalna smer v hribih b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig 2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja 3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi
  17.      pristópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od pristopati: hitro pristopanje in podajanje roke / pristopanje novih članov k društvu / takšno pristopanje k problemom ne more biti uspešno
  18.      pristópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati h komu: še zadnji pristopa po stopnicah; pristopal je s težkimi koraki / drug za drugim so pristopali k mikrofonu in brali pesmi 2. postajati član česa: k novi organizaciji je pristopalo vedno več ljudi 3. publ., v zvezi s k lotevati se česa, začenjati kaj: pristopati k delu / pristopati k reševanju problemov začenjati jih reševati / povedal mu je, kako naj pristopa k tem ljudem kako naj ravna z njimi pristopajóč -a -e: hitro pristopajoča ženska
  19.      pristópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pristop: pristopni pogoji / pristopni obrazec; pristopna izjava; pristopna listina pristopnicarel. pristopne molitve molitve na začetku maše
  20.      pristópen  tudi pristôpen -pna -o prid., pristópnejši tudi pristôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. dostopen: planinska koča je pristopna celo z avtomobilom; težko pristopni kraji / vse gradivo je pristopno / predavanje je bilo zelo pristopno / razložil mu je na dovolj pristopen način 2. knjiž. dovzeten, dojemljiv: ni pristopen za opomine / pristopna ženska
  21.      pristopícati  -am dov. () ekspr. priti s kratkimi, hitrimi koraki: deklica je pristopicala v sobo
  22.      pristopíti  in pristópiti -im dov. ( ọ́ ọ̑) 1. stopiti h komu: pristopila je in mu skušala pomagati; pristopil je, da bi ga vprašal; hitro, tiho pristopiti; pristopiti od strani, od zadaj / pristopil je k mizi, oknu stopil; ves nesrečen je pristopil k njemu ♦ alp. pristopiti na vrh priti, priplezati nanj po kaki poti ali plezalni smeri 2. postati član česa: pristopiti k napredni stranki; pristopiti k zadrugi / pristopil je k partizanom šel je 3. publ., v zvezi s k lotiti se česa, začeti kaj: resno je pristopil k delu; pristopiti h gradnji / pristopil je k vprašanju začel ga je reševatinar. če ne boste zmogli sami, bomo pa še mi pristopili prišli pomagat
  23.      pristópnica  -e ž (ọ̑) listina o pristopu: podpisati pristopnico
  24.      pristópnik  -a m (ọ̑) alp. kdor pride, pripleza na kak vrh ali prepleza kako plezalno smer: na Triglav so prihajali novi pristopniki / prvi pristopnik alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer
  25.      pristopnína  -e ž () znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji: določiti pristopnino

   32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA