Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.126-32.150)



  1.      prismodováti  -újem nedov.) ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati prismodováti se knjiž. šaliti se: z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se
  2.      prismójen  -a -o prid. (ọ́) ekspr. 1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje ∙ ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen 2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme prismójeno prisl.: prismojeno govoriti; prim. prismoditi
  3.      prismójenec  -nca m (ọ́) ekspr. nespameten, neumen človek: samo prismojenci delajo kaj takega / knjiž. velik burkež je in prismojenec šaljivecekspr. imajo ga za prismojenca za čudaškega, neumnega
  4.      prismójenka  -e ž (ọ́) ekspr. nespametna, neumna ženska: ne izgubljaj časa s to prismojenko
  5.      prismójenost  -i ž (ọ́) ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja
  6.      prismolíti  -ím dov., prismólil ( í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremičnoekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta
  7.      prismrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. smrčeč priti: ves prehlajen je prismrčal v sobo
  8.      prismúčati  -am dov. () drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel
  9.      prismúk  -a m () ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni
  10.      prismúka  -e ž () ekspr. čudaška, neumna ženska: sama lazi po hribih, ta prismuka
  11.      prismúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno
  12.      prismúkniti  -em dov.) ekspr. neslišno, neopazno priti: miška je prismuknila in odgriznila sir ● nar. mislil ga je prismukniti, pa se je izmaknil udariti prismúkniti se nar. priliznjeno se stisniti: otrok se je prismuknil k materi
  13.      prismúknjen  -a -o prid. () ekspr. 1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji 2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena prismúknjeno prisl.: prismuknjeno govoriti, vesti se
  14.      prismúknjenec  -nca m () ekspr. čudaški, neumen človek: prav je imel, čeprav smo ga imeli za prismuknjenca
  15.      prismúknjenka  -e ž () ekspr. čudaška, neumna ženska: še poročil se bo s to prismuknjenko
  16.      prismúknjenost  -i ž () ekspr. čudaštvo, neumnost: njegova prismuknjenost se vedno bolj stopnjuje / govoril ji je o raznih prismuknjenostih
  17.      prisnávljati  -am nedov. (á) biol. asimilirati: rastline prisnavljajo
  18.      prisnubíti  in prisnúbiti -im dov. ( ú) s snubitvijo dobiti: prisnubil je ženo; prisnubiti si dekle
  19.      prisodítev  -tve ž () glagolnik od prisoditi: prisoditev dediščine / prisoditev nagrade
  20.      prisodíti  in prisóditi -im dov. ( ọ́) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen 2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora // redko dati, dodeliti: nagrado so prisodili češkoslovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo 3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko ● redko prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo prisójen -a -o: prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno
  21.      prisòj  -ôja m ( ó) redko prisoja: na prisoju cvetijo trobentice ● knjiž., redko na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih
  22.      prisója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje
  23.      prisójati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja
  24.      prisójen  -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba
  25.      prisójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prisojnega: prisojnost pobočja

   32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA