Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.114-32.138)


  1.      prislužíti  in prislúžiti -im dov. (ȋ ú) z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila // ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje ∙ redko po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili prislužíti se in prislúžiti se ekspr. v službi priti do določenega mesta, položaja: prislužila se je do nadzornice prislúžen -a -o: pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar ♪
  2.      prismehljáti se  -ám se dov. (á ȃ) smehljaje se priti: prismehljala se mu je naproti ♪
  3.      prismejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., prisméj se in prismèj se prisméjte se stil. prisméjaj se prismejájte se; prismejál se stil. prisméjal se prismejála se (á ẹ́, í, ẹ́) smeje se priti: otroci so se prismejali iz dvorane / ekspr. izza oblakov se je znova prismejalo sonce pokazalo ♪
  4.      prismóda  -e ž (ọ̑) slabš. nespameten, neumen človek: tej prismodi tega ne boš mogel dopovedati; ta fant je čisto navadna prismoda / kot psovka nehaj že, prismoda neumna ♪
  5.      prismodaríja  -e ž (ȋ) slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje: ne poslušam takih prismodarij; ne nadleguj me s prismodarijami / delati, govoriti prismodarije // kar je neumno, nespametno sploh: vsa stvar je velika prismodarija; nerad berem take prismodarije // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: praviš, da bo šel tudi on z njimi — prismodarija ♪
  6.      prismódast  -a -o prid. (ọ̑) slabš. nespameten, neumen: s tisto prismodasto žensko hodi ♪
  7.      prismodè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. nespameten, neumen moški: takle prismode nam že ne bo ukazoval; to še vsak prismode zna / kot psovka bodi že tiho, prismode ♪
  8.      prismodè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. nespameten, neumen človek: kdaj boš že nehal biti tako prismode ♪
  9.      prismódež  -a m (ọ̑) slabš. nespameten, neumen moški: niti odgovoril mu ni ta prismodež / kot psovka kar pojdi, prismodež ♪
  10.      prismódica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od prismoda: ni še govoril s tako prismodico; mala prismodica je vse verjela / kot nagovor ne jokaj, prismodica ♪
  11.      prismodíja  -e ž (ȋ) knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija ♪
  12.      prismodíti  -ím dov., prismódil (ȋ í) pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje: prismoditi kašo, meso; mleko se je prismodilo / prismodila si je lase osmodila ● ekspr. prismodil mu je klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismodil ga je po glavi udaril prismojèn -êna -o: prismojeno meso; sam.: okus po prismojenem; prim. prismojen ♪
  13.      prismodováti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati prismodováti se knjiž. šaliti se: z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se ♪
  14.      prismójen  -a -o prid. (ọ́) ekspr. 1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje ∙ ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen 2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme prismójeno prisl.: prismojeno govoriti; prim. prismoditi ♪
  15.      prismójenec  -nca m (ọ́) ekspr. nespameten, neumen človek: samo prismojenci delajo kaj takega / knjiž. velik burkež je in prismojenec šaljivec ● ekspr. imajo ga za prismojenca za čudaškega, neumnega ♪
  16.      prismójenka  -e ž (ọ́) ekspr. nespametna, neumna ženska: ne izgubljaj časa s to prismojenko ♪
  17.      prismójenost  -i ž (ọ́) ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja ♪
  18.      prismolíti  -ím dov., prismólil (ȋ í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremično ● ekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta ♪
  19.      prismrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. smrčeč priti: ves prehlajen je prismrčal v sobo ♪
  20.      prismúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel ♪
  21.      prismúk  -a m (ȗ) ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni ♪
  22.      prismúka  -e ž (ȗ) ekspr. čudaška, neumna ženska: sama lazi po hribih, ta prismuka ♪
  23.      prismúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno ♪
  24.      prismúkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. neslišno, neopazno priti: miška je prismuknila in odgriznila sir ● nar. mislil ga je prismukniti, pa se je izmaknil udariti prismúkniti se nar. priliznjeno se stisniti: otrok se je prismuknil k materi ♪
  25.      prismúknjen  -a -o prid. (ȗ) ekspr. 1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji 2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena prismúknjeno prisl.: prismuknjeno govoriti, vesti se ♪

   31.989 32.014 32.039 32.064 32.089 32.114 32.139 32.164 32.189 32.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA