Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (32.026-32.050)



  1.      prisédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) sedati h komu, ki že sedi: prisedal je, kjer je videl kakega prijatelja / k naši mizi je prisedalo čedalje več ljudi ∙ ekspr. prisedal je k naši skromni mizi jedel je z nami
  2.      prisédnik  -a m (ẹ̑) v nekaterih državah vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor: dolžnosti prisednika
  3.      prisédniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od prisednik: prisedniško sodstvo
  4.      prisédništvo  -a s (ẹ̑) položaj prisednika: sprejeti prisedništvo
  5.      priséga  -e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike // besedilo te izjave: brati prisego 3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe ● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delajur. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu
  6.      priséganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od prisegati: priseganje na sodišču / priseganje zvestobe / prehudo priseganje na kako teorijo
  7.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede
  8.      prisékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol ♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj prisékan -a -o: pes s prisekanim repom ∙ čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimigeom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč
  9.      prisekávati  -am nedov. () s sekanjem skrajševati: prisekavati palice / prisekaval je kamne
  10.      prisekljív  -a -o prid. ( í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede prisekljívo prisl.: prisekljivo odgovoriti, zavrniti
  11.      prisélek  -lka m (ẹ̑) knjiž., redko zaselek: elektrificirali so tudi okoliške priselke
  12.      priselítev  -tve ž () glagolnik od priseliti se: dovoliti priselitev; priselitev v Ameriko
  13.      priselíti se  -sélim se dov. ( ẹ́) priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu priséljen -a -o: priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen
  14.      priséljenec  -nca m (ẹ́) kdor se priseli: nezaupljivo sprejeti priseljence; ameriški priseljenci; kolonija priseljencev
  15.      priséljenka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od priseljenec: poročil se je s priseljenko ◊ bot. rastlina, prinesena, zanesena od drugod
  16.      priséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na priseljence: priseljenska skupnost / priseljenski časopis
  17.      priseljevánje  -a s () glagolnik od priseljevati se: priseljevanje v industrijsko razvite države, mesta
  18.      priseljeváti se  -újem se nedov.) prihajati živet, prebivat kam: priseljevati se v industrijsko razvite dežele
  19.      prisesáti se  -ám se [sǝs in ses] dov.) 1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija 2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnilekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz
  20.      prisesávati se  -am se [sǝs in ses] nedov. () s priseski se pritrjevati na podlago: pijavke se prisesavajo na kožo
  21.      prisèsek  -ska in prisesèk -skà in prisêsek in prisések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ; é; ẹ̄) nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago: priseski na lovkah hobotnice // tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podlago: gumijasti priseski pri mešalniku
  22.      prisèsen  in prisêsen in prisésen -sna -o [prva oblika sǝs] prid. (ǝ̏; ; ẹ̑) s katerim se prisesa, pritrdi: prisesni organ
  23.      prisésti  -sédem dov., stil. prisèl priséla; nam. prisést in prisèst (ẹ́ ẹ̑) sesti h komu, ki že sedi: rekel mu je, naj prisede; če je na vlaku videl znanca, je rad prisedel / na postaji je prisedlo nekaj novih potnikov / k najini mizi je prisedel še nekdo; prisedel je k njemu in se pogovarjal / kot povabilo prisedite, da nas bo več
  24.      prisézati  -am nedov. (ẹ̄) star. prisegati: priče so morale prisezati / prisezati zvestobo domovini / priseza na vsako njegovo besedo
  25.      priséžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prisego: prisežni obrazec ♦ jur. prisežni pomočnik nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi

   31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA