Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.976-32.000)



  1.      priprávljenost  -i ž () stanje pripravljenega: poskrbeti za pripravljenost letala za polet; povečati duševno, telesno pripravljenost športnika / pohvaliti dobro pripravljenost zborovanja / zaradi nevarnosti poplav je prebivalstvo v pripravljenosti; vojska je v strogi pripravljenosti / izrazili, pokazali so pripravljenost, da nam pomagajo ◊ voj. biti v stanju pripravljenosti v stanju, kot je določeno ob pričakovanju napada
  2.      priprávniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pripravnike ali pripravništvo: pripravniška dela / pripravniška doba
  3.      priprávništvo  -a s () delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva
  4.      priprávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost pripravnega: pripravnost kraja za zasedo / občudovati pripravnost kakega človeka
  5.      priprêsti  -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́) s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago
  6.      pripréžništvo  -a s (ẹ̑) nekdaj dejavnost priprežnikov: nekateri gostilničarji so se ukvarjali tudi s priprežništvom
  7.      priprosíti  -prósim dov., pripróšen ( ọ́) z vztrajnimi prošnjami priti do česa: z denarjem, ki ga je priprosil, si je kupil bonbone; priprositi si za vino
  8.      priprôšnja  -e ž (ó) prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu: njegova priprošnja bi jih najbrž rešila, toda on je molčal / star. to je naredil na ženino priprošnjo prošnjorel. ozdraveti po Marijini priprošnji
  9.      priprôšnji  -a -e prid. (ó) nanašajoč se na priprošnjo: priprošnje besede ♦ rel. priprošnja molitev prosilna molitev
  10.      priprošnjíca  -e ž (í) ženska oblika od priprošnjik: zahvalil se je priprošnjici, ona pa se je samo nasmehnila
  11.      priprošnjík  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje
  12.      pripúst  -a m () glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu
  13.      pripústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih
  14.      pripustítev  -tve ž () glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave
  15.      pripustíti  -ím dov., pripústil ( í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolilstar. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesavet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica
  16.      pripúščanje  -a s (ú) glagolnik od pripuščati: pripuščanje k izpitom / pripuščanje možnosti / pripuščanje samice
  17.      pripúščati  -am nedov. (ú) 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujemvet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
  18.      prirásel  -sla -o tudi prirástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki se je prirasel: na deblo prirasla goba ♦ med. prirasli jezik; prirasla pljuča; prim. prirasti
  19.      priraslíka  -e ž (í) bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit
  20.      priràst  -ásta m ( á) 1. kar priraste v določenem razdobju: letni prirast lesa; prirast na hektar gozda / prirast pri govedu / prirast prebivalstva 2. glagolnik od prirasti: hiter prirast lesa
  21.      prirást  -í in -i ž () redko prirast m, prirastek: letna prirast lesa
  22.      prirástek  -tka m () kar priraste v določenem razdobju: posekati prirastek petih let; letni prirastek lesa; prirastek na hektar gozda / debelinski, višinski prirastek drevja / poraba krmil za kilogram prirastka / prirastek goveda v čredi / prirastek prebivalstva zaradi priseljevanja ∙ ekspr. družina je dobila prirastek otrokaekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; mat. prirastek povečanje spremenljivke
  23.      prirásten  -tna -o prid. () nanašajoč se na prirast, prirastek: prirastni odstotek ♦ gozd. prirastni sveder sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa
  24.      prirásti  -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á) 1. z rastjo postati večji a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli // povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo // dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili 2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila // rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti prirásti se z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo ● ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl priráščen -a -o: bukev je trdno priraščena na skalo ∙ ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govorimed. priraščeni jezik; priraščena pljuča; prim. prirasel
  25.      prirastíšče  -a s (í) anat., v zvezi prirastišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje

   31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA