Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.901-31.925)


  1.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil ♪
  2.      primojdúševec  -vca m (ū) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec ♪
  3.      primòjdúši  in primojdúši medm. (ȍ-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te ♪
  4.      primòjkokóš  in primojkokóš medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: primojkokoš, to si pa imenitno povedal ♪
  5.      primòjstókrat  in primojstókrat medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo ♪
  6.      primòjsvét  in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne ♪
  7.      primóranost  -i ž (ọ̑) prisiljenost: nujnost in usodna primoranost / storiti kaj iz primoranosti ♪
  8.      primórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na primorje: primorski prebivalci; primorske rastline / primorsko podnebje 2. nanašajoč se na Primorce ali Primorsko: primorsko narečje / primorsko vino ● primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa ♪
  9.      primôrski  -a -o prid. (ó) ki je, se nahaja pri morju: primorska država; primorske sipine / pesn. primorska tišina ♪
  10.      primórščina  -e ž (ọ̑) primorsko narečje: govoriti primorščino ♪
  11.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ȃ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje ♪
  12.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci ♪
  13.      prímščina  -e ž (ȋ) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu ob prevzemu navadno zakupne kmetije: plačati, zahtevati primščino ♪
  14.      primúčiti se  -im se dov. (ú ȗ) ekspr. s težavo, trudom priti: invalid se je z berglami primučil do vrat ● ekspr. primučiti se do bogastva s težavo, trudom si ga pridobiti ♪
  15.      prinašálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prinaša, prinese: izročiti denar prinašalcu hranilne knjižice; prinašalec pisma, vode // lov. pes, ki prinaša ustreljeno divjad k lovcu: goniči in prinašalci / pes je dober prinašalec ♪
  16.      prinašálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša, prinese: prinašalka vode ♪
  17.      prinášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prinašati: prinašanje vode / prinašanje novic ♦ lov. naučiti psa prinašanja ♪
  18.      prinášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima ● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪
  19.      prínceps  -a m (ȋ) zgod. naslov za rimske vladarje od Avgusta do Dioklecijana ♪
  20.      princés  neskl. pril. (ẹ̑) obrt., navadno v zvezi princes kroj, obleka kroj, obleka, ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov: princes kroj; princes obleka ♪
  21.      princésa  -e ž (ẹ̑) v nekaterih deželah članica vladarske družine, ki ne vlada: kralj in njegovi princesi ∙ ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo) // prinčeva žena: princ in princesa ♪
  22.      princésinja  -e ž (ẹ̑) star. princesa: princesinje in vojvodinje ♪
  23.      princésji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na princese: princesje vedenje / knjiž., redko princesja obleka princes obleka ♪
  24.      princéska  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od princesa: majhna modrooka princeska ♪
  25.      principiálnost  -i ž (ȃ) knjiž. načelnost: omejevati se le na teoretično principialnost / principialnost politike ♪

   31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA