Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.789-31.813)


  1.      priglasnína  -e ž (ȋ) knjiž. prijavnina: priglasnina je sto dinarjev ♪
  2.      priglášati  -am nedov. (á) 1. sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglašati otroke za izlet; priglašati se k izpitom / mnogi so se priglašali med prostovoljce / priglašati se k besedi 2. knjiž. javljati, prijavljati: priglašati zborovanja / priglašati odsotnost v določenem roku ♪
  3.      priglašênec  tudi priglášenec -nca m (é; á) knjiž. prijavljenec: seznam priglašencev ♪
  4.      priglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglaševati otroke za izlet; nekateri se že priglašujejo k izpitom / priglaševati se k besedi ♪
  5.      priglušíti  -ím dov., priglúšil (ȋ í) povzročiti, da se kaj skoraj ne sliši: mehka preproga je priglušila korake priglušèn -êna -o: priglušeni glasovi ♪
  6.      prignêsti se  -gnêtem se dov., prignêtel se in prignétel se prignêtla se, stil. prignèl se prignêla se (é) ekspr. preriniti se, pririniti se: prignesti se do sedeža, v dvorano / prignesti se v ospredje ♪
  7.      prignúsiti  -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti ♪
  8.      prigodíti se  -ím se dov., prigódil se (ȋ í) nav. 3. os., star. zgoditi se, pripetiti se: nesreča se je prigodila; nič hudega se mu ni prigodilo / prigodilo se mu je, da je zamudil ♪
  9.      prigódniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na prigodnico: prigodniški pesnik / prigodniški značaj pesmi 2. redko priložnosten: prigodniški prispevki; kritika v reviji je preveč prigodniška ♪
  10.      prigódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. dejstvo, da je kaj napisano za določen dogodek: njegovim člankom se pozna prigodništvo ♪
  11.      prigódnost  -i ž (ọ̄) 1. raba peša lastnost, značilnost prigodnega: prigodnost članka 2. knjiž. slučajnost, možnost: prigodnost dogodka ♪
  12.      prigódnosten  -tna -o prid. (ọ̄) redko priložnosten: prigodnosten sestanek ♪
  13.      prigospodáriti  -im dov. (á ȃ) z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila ♪
  14.      prigospodínjiti  -im dov. (í ȋ) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila ♪
  15.      prigúgati se  -am se tudi -ljem se dov. (ū) gugajoč se pripeljati: ladja se je prigugala v pristanišče / pozno ponoči se je prigugal domov gugajoč se prišel ♪
  16.      prigúncati se  -am se dov. (ȗ) pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo ♪
  17.      prihódnost  -i ž (ọ̑) 1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države, naroda / ne bojim se prihodnosti; starši so se večkrat pogovarjali o sinovi prihodnosti / prerokovala mu je prihodnost kaj bo doživel v prihodnosti; boljša, lepa, srečna, ekspr. svetla prihodnost ● od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; ekspr. ta fant ima še prihodnost dosegel bo velike uspehe; publ. kraj ne more nuditi prihodnosti mladim izobražencem ni primeren za uspešen razvoj; ekspr. postavljati prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. kraj ima turistično prihodnost v njem se bo razvil turizem; ekspr. to je vozilo prihodnosti uporabljali ga bodo v prihodnosti; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪
  18.      prihrôpsti  -hrôpem dov., prihrópel in prihrôpel prihrôpla (ó) hropeč priti: končno smo prihropli na vrh / ekspr. vlak je prihropel iz predora pripeljal ♪
  19.      prihúliti se  -im se dov. (ú ū) pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju // pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most prihúliti knjiž., redko skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo prihúljen -a -o 1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati ♪
  20.      prihúljenost  -i ž (ū) lastnost, značilnost prihuljenega: prihuljenost drže / redko motila me je njegova prihuljenost potuhnjenost ♪
  21.      prijateljíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. sklepati prijateljsko razmerje: mladi ljudje se hitro prijateljijo ♪
  22.      prijáteljski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prijatelje: zvečer se je pri njem zbrala prijateljska družba; prijateljska skupina / prijateljski nasvet; prijateljski odnosi, stiki; prijateljske besede; gojiti prijateljska čustva / do njih je bil zmeraj prijateljski / prijateljska država ♦ jur. prijateljski obisk obisk najvišjega državnega funkcionarja zaradi prijateljskega pogovora, posvetovanja; šport. prijateljska tekma tekma, s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev 2. ekspr. ki vsebuje, izraža naklonjen, prijazen odnos do koga: prijateljski nasmeh, pogled prijáteljsko prisl.: prijateljsko ravnati s kom; po prijateljsko se pogovoriti ♪
  23.      prijáteljstvo  -a s (ȃ) prijateljsko razmerje: prijateljstvo se krepi, mine, ekspr. se ohladi; skleniti s kom prijateljstvo; njuno razmerje je preraslo v prijateljstvo; iskreno, pravo, trajno, veliko prijateljstvo; prijateljstvo med narodi; znamenje prijateljstva / to je naredil iz prijateljstva do njega; živeti v miru in prijateljstvu ∙ publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva ♪
  24.      prijázniti se  -im se nedov. (á ȃ) 1. knjiž. sprijaznjevati se: prijazniti se z novim redom 2. star. sprijateljevati se: ljudje so se prijaznili med seboj ♪
  25.      prijáznost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost prijaznega človeka: odlikuje ga prijaznost in poštenost; s svojo prijaznostjo jih je prevzela; prijaznost gostitelja / iz prijaznosti mu je obljubil ∙ ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen // prijazno dejanje, ravnanje: izkazovati komu prijaznosti; zahvaljujem se vam za to prijaznost; obsipati s prijaznostmi 2. star. ljubezen, prijateljstvo: njuna prijaznost se je razdrla; skleniti mir in prijaznost; potegoval se je za njeno prijaznost / živeti v prijaznosti ♪

   31.664 31.689 31.714 31.739 31.764 31.789 31.814 31.839 31.864 31.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA