Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.726-31.750)



  1.      prfôks  -a m () žarg. profesor: za matematiko imamo novega prfoksa
  2.      pŕgast  -a -o prid. () nar. neprijeten, zoprn: fant je prgast in jeznorit
  3.      prgíšče  -a s (í) 1. prostor med ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo: piti iz prgišča; zajel je žito v desno prgišče / podržal je prgišče pod curkom vode 2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat drži z ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo: nasuti v posodo polno prgišče riža; dve prgišči soli; pljuskniti si prgišče vode v obraz / vsega skupaj je bilo komaj za prgišče // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: ob prgišču drv se niso mogli pogreti; pren. ni ji dovolj samo prgišče sreče
  4.      pŕhkost  -i ž (ŕ) stanje prhkega: prhkost vrtne prsti / redko prhkost kamnine krhkost
  5.      prhljájast  -a -o prid. () poln prhljaja: prhljajasti lasje; prhljajasta koža
  6.      pribásati  -bášem tudi -básam dov., tudi pribasájte; tudi pribasála (á ) pog., ekspr., v zvezi z jo priti, prispeti: pozno v noč sta jo pribasala v kočo pribásati se pog. zriniti se, pririniti se: s košarami se je komaj pribasala skozi vrata
  7.      pribesnéti  -ím dov., pribêsni in pribésni (ẹ́ í) ekspr. besneč priti: oče je pribesnel v hišo / pribesnel je vihar
  8.      pribévskati  -am tudi pribêvskati -am dov. (ẹ̑; ) bevskajoč priti: pes je pribevskal h gospodarju, v hišo
  9.      pribežalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to področje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov ♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti // ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila
  10.      priblížnost  -i ž () značilnost približnega: približnost rezultatov / približnost presoje / površnosti in približnosti v knjigi ga motijo
  11.      pribóčniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od pribočnik: pribočniške obveznosti
  12.      pribóljšati  -am dov. (ọ̑) nar. 1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo 2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala
  13.      pribóljšek  -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek
  14.      pribosopétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. priti bos: večkrat je pribosopetil k nam
  15.      pribôsti  -bôdem dov., pribôdel in pribódel pribôdla, stil. pribòl pribôla (ó) 1. prodirajoč priti: žebelj je pribodel skozi podplat / ekspr. iz megle je pribodel zvonik se je prikazal, pokazal // ekspr. prikliti, prirasti: žito je že pribodlo iz zemlje / mačice so pribodle iz brstja 2. redko z ostrim predmetom pritrditi: z buciko pribosti sliko na podlago
  16.      pribrêsti  -brêdem dov., pribrêdel in pribrédel pribrêdla, stil. pribrèl pribrêla (é) z bredenjem priti: pribredel je na to stran reke / ekspr. srečno pribresti na hrib priti, navadno skozi ovire
  17.      pribrísati  -bríšem dov., tudi pribrisála (í ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti, priteči: kmalu jo je pribrisala nazaj / zajec jo je pribrisal iz gozda
  18.      pricésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri cesti: pricestna gostilna / pricestna okna stavbe
  19.      pricmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prijokati: otrok se je pricmeril domov
  20.      pricvèsti  tudi pricvestì -cvetèm, in pricvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., pricvèl pricvelà in pricvêla in pricvetèl pricvetlà in pricvêtel pricvêtla (ǝ̀ ; é) ekspr., navadno sedanji čas cvetoč se pojaviti: rože pricvetejo spomladi prav do hiše ● šalj. tako slabe čevlje je imel, da so mu na enem mestu nogavice pricvele na dan se pokazale
  21.      pričesáti  -čéšem dov., pričêši pričešíte; pričêsal (á ẹ́) knjiž., redko počesati: lepo so jo pričesali pričesán -a -o: pričesani zalizci
  22.      pričéska  -e ž (ẹ̑) določena ureditev, razporeditev las: delati, urejati si pričesko; spreminjati pričesko; vedno ima lepo pričesko; modna, poletna, stroga pričeska; ustvarjalci pričesk / dnevna, večerna pričeska ♦ friz. fantazijska pričeska oblikovana tako, da nekaj predstavlja
  23.      pričeválnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pričevalnega: vrednost te knjige je zlasti v njeni pričevalnosti; kulturnozgodovinska pričevalnost spomenikov
  24.      pričevánjski  -a -o prid. () knjiž., redko pričevalen: značaj njegove knjige je izpoveden in pričevanjski
  25.      príčkati se  -am se nedov. () medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: o tem se ne bomo pričkali; zaradi otrok so se pogosto pričkali; ekspr. kar naprej sta se pričkala / z njim se ni vredno pričkati / ekspr. v časopisu se pričkati polemizirati

   31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA