Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (31.689-31.713) 
- prevrátništvo -a s (ȃ) dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen ♪
- prevrátnost -i ž (ā) lastnost, značilnost prevratnega: prevratnost dobe / ekspr. prevratnost mladih umetnikov ♪
- prevrstítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prevrstiti: prevrstitev čet ♪
- prevrstíti -ím dov., prevŕstil; prevrščèn (ȋ í) redko na novo razvrstiti: prevrstiti čete ♪
- prevŕščati -am nedov. (ŕ) redko na novo razvrščati: prevrščati čete ♪
- prevsakdánji -a -e prid. (á) nav. ekspr. preveč vsakdanji: prevsakdanji opravki; prevsakdanje skrbi / to je prevsakdanja zgodba ♪
- prevsiljív -a -o prid. (ȋ í) preveč vsiljiv: prevsiljiv človek; biti prevsiljiv / prevsiljiv pogled; prevsiljivo vprašanje ♪
- prevzétnost -i ž (ẹ́) lastnost prevzetnega človeka: zaradi svoje prevzetnosti ni bil priljubljen / brez prevzetnosti lahko trdim, da sem opravil svojo dolžnost ♪
- prevzétost -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost a) zaradi sočutja, žalosti: prevzetost ob nesreči b) zaradi občudovanja: prevzetost nad lepoto pokrajine / od prevzetosti ni mogel govoriti c) zaradi pozitivnega odnosa do česa: prevzetost ob branju / ljubezenska prevzetost ∙ knjiž. dela se je lotil z veliko prevzetostjo s poletom, z vnemo ♪
- prevzgajalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se prevzgaja: prevzgojni dom je prevzgajališče za mladoletnike ♪
- prevzvíšen -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim ♪
- prevzvíšenost -i ž (ȋ) rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa: obiskala nas je njegova prevzvišenost gospod škof / kot nagovor vaša prevzvišenost ♪
- prezadolžênost -i [u̯ž] ž (é) stanje prezadolženega človeka: prezadolženost kmetov / prezadolženost gospodarstva ♪
- prezadolžíti se -ím se [u̯ž] dov., prezadólži se; prezadólžil se (ȋ í) preveč se zadolžiti: kmet se je prezadolžil / gospodarstvo se je prezadolžilo prezadolžèn -êna -o: prezadolžen kmet; posestvo je bilo prezadolženo ♪
- prezahtévnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prezahtevnega človeka: prezahtevnost učiteljev / knjiž. prezahtevnost učbenikov ♪
- prezaposlèn -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. (ȅ é; ȏ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati ♪
- prezaposlênost tudi prezapôslenost -i ž (é; ȏ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla ♪
- prezasédba -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša ♪
- prezasédenost -i ž (ẹ̑) prevelika zasedenost: prezasedenost vrtca ♪
- prezasésti -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; žarg. prezasesti igralca prezaséden -a -o 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen ♪
- prezasíčenost -i ž (ȋ) publ. prenasičenost: prezasičenost z dobrinami ♪
- prezaslúžen -žna -o prid. (ú) ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud ♪
- prezaspán -a -o prid. (á) preveč zaspan: bil je prezaspan, da bi bil lahko premišljal o tem ♪
- prézati se -am se nedov. (ẹ̄) agr. odpirati se, pokati: glavice lanu se prezajo; stroki se že prezajo ♪
- prezéblost -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov ♪
31.564 31.589 31.614 31.639 31.664 31.689 31.714 31.739 31.764 31.789 
