Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (31.626-31.650) 
- pretresljív -a -o prid., pretresljívejši (ȋ í) ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pretresljivi dogodki; njen jok je bil pretresljiv; ekspr. do solz pretresljiv prizor; to je ena najpretresljivejših izpovedi; pretresljiva zgodba b) ekspr. občudovanje: prevzela ga je pretresljiva lepota morja, gor // ekspr. zelo velik: to so pretresljivi zneski; delal je s pretresljivo vnemo pretresljívo prisl.: pretresljivo jokati; pretresljivo opisati nesrečo ∙ ekspr. dečka sta si pretresljivo podobna zelo; iron. to ni ravno pretresljivo novo zelo; sam.: to ni nič pretresljivega ♪
- pretresljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pretresljivega: pretresljivost prizora; trenutek, poln pretresljivosti zelo pretresljiv; prikazal je njeno življenje v vsej pretresljivosti ♪
- pretresovánje -a s (ȃ) glagolnik od pretresovati: pretresovanje važnega vprašanja; vsestransko pretresovanje ♪
- pretresováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. pretresati: pretresovali so važne zadeve; to vprašanje se je pretresovalo na prejšnji seji / njegove ideje so pretresovale ves svet pretresujóč -a -e 1. deležnik od pretresovati: govoril je dolgo, pretresujoč vse možnosti 2. pretresljiv: spregovorila je s pretresujočim glasom; pretresujoča povest; prisl.: psi so začeli pretresujoče lajati ♪
- pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca,
do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla ● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno ∙ pretresen do solz zelo, močno ♪
- pretŕganost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost pretrganega: pretrganost umetniškega razvoja ♪
- pretŕmast -a -o prid. (ŕ) preveč trmast: pretrmast fant; biti pretrmast, da bi popustil ♪
- preudárnost -i ž (á) lastnost, značilnost preudarnega človeka: njegova pridnost in preudarnost sta jih presenetila; pokazati preudarnost pri delu / s preudarnostjo opraviti nalogo preudarno / preudarnost ravnanja ♪
- preusmerítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
- preusmériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
- preusmérjanje -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
- preusmérjati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪
- preusmerjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preusmerjanje: preusmerjevalni ukrepi v proizvodnji / preusmerjevalni tečaji za delavce tečaji za prekvalifikacijo delavcev ♪
- preustròj -ôja m (ȍ ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema ♪
- preustrojítev -tve ž (ȋ) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov ♪
- preustrojíti -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
- preustvarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
- preustváriti -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
- preustvárjanje -a s (á) glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti ♪
- preustvárjati -am nedov. (á) knjiž. spreminjati, predrugačevati: preustvarjati družbo ∙ knjiž. svobodno preustvarjati zgodovinsko snov predelovati ♪
- preusvojíti -ím dov., preusvójil (ȋ í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje ♪
- preutrújenost -i ž (ū) stanje preutrujenega človeka: zaspati od preutrujenosti; živčna preutrujenost; preutrujenost moštva ♪
- preužítkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo: preužitkarsko življenje / preužitkarska pravda ♪
- preužítkarstvo -a s (ȋ) v kmečkem okolju stanje, življenje preužitkarjev: zaradi preužitkarstva se ne pritožuje / problem preužitkarstva ♪
- prevágniti se -em se dov. (á ȃ) nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne ∙ nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči ♪
31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726