Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.576-31.600)



  1.      preštépati  -am dov. (ẹ́) nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke
  2.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo velikovoj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl
  3.      preštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prešteti: preštetje zvezd ni mogoče
  4.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti
  5.      preštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank
  6.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh
  7.      preštevílčiti  -im dov.) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu
  8.      preštevílen  -lna -o prid. () nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti
  9.      preštevílnost  -i ž () značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine
  10.      preštíhati  -am dov. (í) pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti
  11.      preštudírati  -am dov. () 1. s študiranjem se seznaniti z vsebino: preštudirati gradivo; preštudirati novo poglavje knjige; preštudirati učno snov / preštudirati vzroke nesreč pri delu 2. nav. ekspr. proučiti: preštudirati podatke; preštudirati predpise; preštudirati zemljevid; dobro je preštudiral njen značaj / preden je kaj storil, je vse natančno preštudiral premislil, razmislil preštudíran -a -o: natančno preštudiran položaj; preštudirane možnosti ∙ njegove preštudirane kretnje kretnje, ki si jih je prej zamislil
  12.      prešuméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko s šumenjem narediti neslišno: dež je prešumel govorjenje ● knjiž. ptica prešumi gaj šumeč preleti
  13.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec
  14.      prešúštnica  tudi préšuštnica -e ž (; ẹ̄) ekspr. poročena ženska, ki spolno občuje zunaj zakona: imajo jo za prešuštnico
  15.      prešúštnik  tudi préšuštnik -a m (; ẹ̄) ekspr. poročen moški, ki spolno občuje zunaj zakona: obsojati prešuštnika
  16.      prešúštvo  tudi préšuštvo -a s (; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu
  17.      prešuštvovánje  -a s () glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju
  18.      prešuštvováti  -újem nedov.) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom
  19.      pretánjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pretanjenega: pretanjenost izražanja / pretanjenost občutkov
  20.      pretánjšan  -a -o prid. () knjiž., redko 1. lep, izbran: pretanjšani barvni kontrasti 2. zelo občutljiv, izostren: pretanjšan posluh
  21.      pretankovésten  tudi pretenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) preveč tankovesten: pretankovesten človek / pretankovestne raziskave
  22.      pretečênost  -i ž (é) značilnost pretečenega: pretečenost dogodkov
  23.      pretéhtanost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pretehtanega: poglobljenost in pretehtanost umetniškega izraza; pretehtanost kompozicije / pretehtanost ravnanja premišljenost
  24.      pretêklost  -i ž (é) 1. čas, ki je minil: tako ravnanje je znano iz preteklosti; to se je dogajalo v bližnji preteklosti; daljna preteklost; ekspr. siva preteklost; preteklost in prihodnost / vsi dogodki preteklosti so mu stopili pred oči 2. obstoj, stanje česa v tem času: raziskovati kulturno, nacionalno preteklost; skušal je ugotoviti njegovo politično preteklost; pripovedoval je o svoji preteklosti / ni me sram preteklosti ● ekspr. vse to je preteklost je minilo; publ. pretrgal je s svojo preteklostjo začel je živeti drugače; ekspr. to je človek z bogato preteklostjo ki je veliko doživel; ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna v preteklosti
  25.      pretencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo

   31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA