Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.476-31.500)



  1.      prestrezálo  -a s (á) agr. del priprave, stroja, s katerim se zajame, loči pridelek pri spravilu ali dodelavi: večina izkopalnikov ima prestrezala raznih oblik; kosilnica s prestrezalom
  2.      prestrézanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi; naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal
  3.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast
  4.      prestrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za prestrezanje: prestrezni jarek, žleb; prestrezne mreže ♦ geom. prestrezna ravnina ravnina, ki zapira pot svetlobnim žarkom
  5.      prestréznik  -a m (ẹ̑) voj. lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal
  6.      prestríči  -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči ● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt
  7.      prestŕm  -a -o stil.prid. ( ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja
  8.      préstrna  -e ž (ẹ̑) nar. prekmursko manjša rjuha za sušenje zrnja: želel si je pridelati vsaj prestrno prosa
  9.      prestróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) preveč strog: prestrogi starši / prestrog kritik / prestroga sodba
  10.      prestrojíti  -ím dov., prestrójil ( í) zastar. preoblikovati, preurediti: prestrojiti upravo; komisija se je prestrojila // spremeniti, predrugačiti: prestrojiti samega sebe / trudili so se, da bi ga prestrojili v junaka prestrojèn -êna -o: prestrojena razporeditev čet
  11.      prestrojíti  -ím tudi prestrojíti -strójim dov., prestrójil tudi prestrôjil ( í; ọ́) usnj. popolnoma, v celoti ustrojiti: prestrojiti kožo prestrojèn -êna -o tudi prestrójen -a -o: koža je že prestrojena
  12.      prestrukturíranje  -a s () glagolnik od prestrukturirati: prestrukturiranje proizvodnje / prestrukturiranje kulturnega prostora
  13.      prestrukturírati  -am dov. () knjiž. spremeniti strukturo: prestrukturirati gospodarstvo; v zadnjih desetletjih se je družba zelo prestrukturirala ∙ publ. temeljni odnos do sveta se je bistveno prestrukturiral spremenil
  14.      prestvarítev  -tve ž () glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi
  15.      prestváriti  -im dov. (á ā) star. spremeniti, predrugačiti: le kaj ga je tako prestvarilo; mislil je, da bo prestvaril svet prestvárjen -a -o: prestvarjen svet; sanje, prestvarjene v resničnost
  16.      prestvárjati  -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost prestvarjajóč -a -e: prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč
  17.      presúh  -a -o tudiprid. ( ú) preveč suh: presuha krma / presuh svet / dekle je presuho
  18.      presúkanec  -nca m (ú) nar. zvit, prebrisan človek: on je velik presukanec
  19.      presúkati  -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú) 1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec 2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene 3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovatiekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo presúkan -a -o 1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana 2. nar. zvit, prebrisan: fant je presukan in podjeten
  20.      presukávati  -am nedov. () 1. star. obračati: veter je presukaval kažipote / nerodno je presukaval kozarec v rokah 2. ekspr. preobračati, spreminjati: presukavati dejstva; presukavati smisel izjav ● redko presukavati magnetofonski trak previjati
  21.      presúkniti  -em dov.) star. obrniti: presukniti bolnika na bok; presukniti se na drugo stran / presukniti pogovor / v poročilu je nekaj zamolčal in nekaj presuknil spremenil
  22.      presumírati  -am nedov. in dov. () knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno
  23.      presúmpcija  -e ž (ú) knjiž. domneva: potrditi presumpcijo; znanstvena presumpcija / raziskava izhaja iz več natančno določenih presumpcij predpostavkjur. pravna presumpcija ki je določena s pravno normo, pravna domneva
  24.      presumptíven  -vna -o prid. () knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec
  25.      presúniti  -em dov.) 1. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pogled na bolnika jih je presunil; njegova smrt jo je presunila; žalostna usoda pregnancev ga je presunila; brezoseb.: presunilo me je, ko sem slišal za nesrečo; ekspr. presunilo me je do dna srca b) ekspr. občudovanje: lepota gor človeka presune / presunila jih je taka pripravljenost na žrtve; njena vdanost ga je presunila 2. knjiž. prevzeti, obiti: nova moč je presunila njeno telo / groza presune; presunil ga je strah pred ljudmi 3. star. prebosti, predreti: presuniti komu srce z mečem, s sulico / nasprotnikov nož ga je presunil; pren. tvojo dušo bo presunil meč; puščica iz njenih oči ga je presunila ∙ presunilo jo je po vsem hrbtu začutila je ostro bolečino presúnjen -a -o: presunjen do dna duše; biti presunjen od lepote; kip ima srce presunjeno z mečem ∙ spregovoril je s presunjenim glasom zelo ganjenim

   31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA