Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.289-31.313)



  1.      preskŕba  -e ž () 1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor 2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
  2.      preskŕben 1 -bna -o prid.) 1. preveč skrben: njegovi starši so preskrbni; preskrbna mati ga ni pustila v družbo 2. ekspr. zelo skrben: žalovala je za svojim preskrbnim očetom preskŕbno prisl.: preskrbno se oblačiti
  3.      preskŕben 2 -bna -o () pridevnik od preskrba: preskrbni stroški
  4.      preskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. biti uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbeti cvetje; preskrbeti komu delo, zaposlitev; vsem je preskrbel prenočišče; preskrbeti, kar je treba; preskrbeti si dovoljenje, vstopnice; preskrbeti si sadje za zimo / preskrbi nam vodnika; preskrbel si je človeka za spremstvo 2. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje; oskrbeti: preskrbeti koga z denarjem; preskrbeti se za pot s hrano 3. narediti, da se kdo sam preživlja, vzdržuje: otroke je že preskrbel / star. preskrbeti hčer dati, oddati v zakonpubl. prevod romana je preskrbel znani prevajalec roman je prevedel; zastar. ko je bil ranjen, so ga v lazaretu dobro preskrbeli oskrbeli; zastar. dobro si preskrbel zame poskrbel preskrbljèn -êna -o: vsi njegovi otroci so preskrbljeni; biti za zimo dobro preskrbljen s premogom; ambulanta je preskrbljena z zdravili; za razvedrilo gostov je preskrbljeno
  5.      preskrbljênost  -i ž (é) stanje preskrbljenega: jeseni je preskrbljenost najboljša; preskrbljenost tržišča; dobra preskrbljenost prebivalstva z mesom / materialna preskrbljenost otrok
  6.      preskrbnína  -e ž () nekdaj denarni prispevek za preživljanje: dobivati preskrbnino za starost; preskrbnina po padlem v vojni
  7.      preskrboválec  -lca [c tudi lc] m () oskrbovalec: to področje je glavni preskrbovalec evropskih držav s premogom
  8.      preskrboválen  -lna -o prid. () oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; partizani so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče ◊ rad. preskrbovalno področje področje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
  9.      preskrbovalíšče  -a s (í) oskrbovališče: vsa ta pokrajina je bila preskrbovališče za partizanske čete
  10.      preskrboválka  -e [k tudi lk] ž () oskrbovalka: kmetijske zadruge naj bi bile glavne preskrbovalke pridelkov
  11.      preskrboválnica  -e ž () knjiž. podjetje, ustanova za oskrbovanje s potrošnimi dobrinami: ustanoviti preskrbovalnico
  12.      preskrbovalnína  -e ž () knjiž., redko oskrbnina: majhna preskrbovalnina
  13.      preskrbovánje  -a s () glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja
  14.      preskrbováti  -újem nedov.) 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi
  15.      preskrômen  -mna -o prid. (ó ō) preveč skromen: preskromen človek; biti preskromen / ekspr. preskromen uspeh / ekspr. preskromna večerja
  16.      preskus  ipd. gl. preizkus ipd.
  17.      preskúšnja  -e ž () zastar. izpit: preskušnjo je naredil z odliko / stroge odvetniške preskušnje; sprejemna preskušnja; prim. preizkušnja
  18.      preslàb  -ába -o tudiprid. ( á) preveč slab: preslaba cesta / preslaba letina / bolnik je preslab, da bi dočakal jutro preslabó tudi preslábo prisl.: preslabo soditi koga
  19.      preslabôten  -tna -o prid. (ó) preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec ∙ knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami
  20.      presládek  stil. presladák presládka -o stil.prid. á) 1. preveč sladek: ta kava je presladka / ekspr. njeno govorjenje je presladko, zato ji ne zaupam 2. ekspr. zelo sladek: presladko vince / presladki spomini / s presladkimi besedami ga je vabila / njene presladke oči zelo ljubeznive, prijetne
  21.      presladkáti  -ám dov.) 1. preveč sladkati: presladkati kavo 2. knjiž. prepojiti s sladkorjem: potresti jagode s sladkorjem, da se dobro presladkajo
  22.      preslán  -a -o stil.prid. ( á) preveč slan: preslana jed
  23.      preslaníniti  -im dov.) gastr. pretakniti s koščki slanine: preslaniniti meso preslanínjen -a -o: preslaninjena divjačina
  24.      preslásten  -tna -o prid. (á) ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj
  25.      presláven  -vna -o prid. (á) ekspr. zelo slaven: počastiti spomin preslavnega moža / priče preslavne preteklosti

   31.164 31.189 31.214 31.239 31.264 31.289 31.314 31.339 31.364 31.389  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA