Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.251-31.275)



  1.      presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati // kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem ● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premaganvoj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v navidez nenevarnem predmetu
  2.      presenéčenost  -i ž (ẹ̑) stanje presenečenega človeka: na njenem obrazu se je kazala presenečenost / opazil je mojo presenečenost presenečenje
  3.      presenétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti ● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati
  4.      presenetljív  -a -o prid., presenetljívejši ( í) ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno // ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva presenetljívo 1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe 2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo
  5.      presenetljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost presenetljivega: presenetljivost njegovega pesniškega jezika; presenetljivost odkritja
  6.      preservatív  in prezervatív -a m () tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud
  7.      presésti  -sédem dov., stil. presèl preséla; nam. presést in presèst (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus 3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla presésti se nekoliko se dvigniti in spet sesti: presesti se na stolu; nekajkrat se je nemirno presedel
  8.      presèv  -éva m ( ẹ́) knjiž. pojav, ki nastane pri presevanju svetlobe: raznobarvni presevi v megli
  9.      presévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od presevati: rentgensko presevanje predmeta / presevanje značaja skozi opis
  10.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti
  11.      presévek  -vka m (ẹ̑) min. kar pri sejanju ostane na situ, mreži: količina presevka
  12.      preséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki deloma prepušča svetlobo: presevna krošnja; presevna snov ∙ presevna svetloba svetloba, ki jo predmet prepušča
  13.      presézati  -am nedov. (ẹ̄) presegati: to preseza moje moči / po izobrazbi ga preseza
  14.      preséžek  -žka m (ẹ̑) količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera: povečati presežek; nagrada za presežek dela; presežek gotovine v blagajni; pomanjkanje in presežek svetlobe / izvoz proizvodnih presežkov / iskati zaposlitev za presežek delovne sile ◊ ekon. presežek vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; proračunski presežek; tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni
  15.      preséžen  -žna -o prid. (ẹ̄) ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito ♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki si ga prilasti lastnik proizvajalnih sredstev; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet
  16.      preséžnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik ● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri
  17.      presíh  -a m () glagolnik od presahniti: nenaden presih vode ● nar. iz presihov in požiralnikov zaudarja smrad iz plitvih vdolbin, v katerih voda polagoma presiharad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja
  18.      presíhanje  -a s () glagolnik od presihati: čas presihanja jezera / presihanje umetnikove ustvarjalne moči
  19.      presíhati  -am nedov. ( ) 1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale // navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha ♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha presihajóč -a -e: presihajoč potok ♦ geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče
  20.      presíja  tudi présija -e ž (; ẹ́) knjiž. prisila, pritisk: to je naredil pod presijo
  21.      presijáti  -síjem dov., presijál (á ) narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak; sonce je presijalo sobo, vodo; pren., ekspr. ta misel je vsega presijala; sonce naj duše presije ● redko sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidno presiján -a -o: s sončnimi žarki presijana voda
  22.      presíla  -e ž (í) zastar. 1. premoč: narodnostni odpor proti presili nemščine 2. z rodilnikom prevelika količina, množina: presila tvoje žalosti kaže nespamet
  23.      presílen  -lna -o prid. () 1. nav. ekspr. preveč močen: sunek je bil presilen / kanal se je zamašil, ker je bil naliv presilen // preveč velik: napor je bil presilen 2. ekspr. zelo velik: govoril ji je o svoji presilni ljubezni / navdajajo ga presilna čustva zelo močna presílno prisl.: presilno hrepeneti
  24.      presíliti  -im dov.) knjiž. preobremeniti, preutruditi: presiliti koga z delom; presiliti živino; presiliti se z oranjem presíljen -a -o 1. deležnik od presiliti: presiljena žival 2. zastar. prenapet, pretiran: presiljen gib / presiljene podobe v pesmi; presiljeno odpovedovanje
  25.      presilovít  -a -o prid. () preveč silovit: presilovit in preenostranski napad; presilovit udarec // ekspr. zelo silovit: obšlo ga je presilovito čustvo presilovíto prisl.: presilovito udariti

   31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA