Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (31.176-31.200)


  1.      prerés  prisl. (ẹ̑) ekspr., v povedni rabi, navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi: le preres je, da si tam sodniki razlagajo zakone po svoje; kar praviš, je res, še preres ♪
  2.      prerésen  -sna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati prerésno prisl.: tega ne bi smeli jemati preresno ♪
  3.      preresníčen  -čna -o prid. (ȋ) ekspr. zeloresničen: resnična, preresnična zgodba ♪
  4.      prerešetáti  -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil 4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi; prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo ● ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledali prerešetán -a -o: od vseh strani prerešetan problem; našli so samo prerešetano in krvavo obleko; pospraviti prerešetano žito; bil je ves prerešetan od krogel ♪
  5.      prerešetávati  -am nedov. (ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito 2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej 3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor ♪
  6.      preríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar ♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot ♪
  7.      prerís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od prerisati: pri prerisu je pozabil izdelati del oblačila 2. izdelek, ki nastane pri prerisovanju: preris je izdelan zelo natančno ♪
  8.      prerísati  -ríšem dov. (ȋ) narisati sliko slike: prerisati karto, skico // z risanjem prenesti na papir, tablo: portal je hotel takoj prerisati // prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenec je risbo prerisal prerísan -a -o: prerisan zemljevid ∙ ekspr. pobočje je prerisano s sledovi smuči na njem so vidni sledovi smuči ♪
  9.      prerisávanje  -a s (ȃ) prerisovanje: vaje v prerisavanju ♪
  10.      prerisávati  -am nedov. (ȃ) prerisovati: pokrajine je prerisaval z razglednic ♪
  11.      prerisoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin ♪
  12.      prerisoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za prerisovanje: prerisovalni papir ♪
  13.      prerisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prerisovati: prerisovanje načrtov ♪
  14.      prerisováti  -újem nedov. (á ȗ) risati sliko slike: prerisovati načrt; pokrajino je prerisoval z razglednic / prerisovati kaj v pomanjšanem merilu // z risanjem prenašati na papir, tablo: prerisovati antično arhitekturo // prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenci prerisujejo risbe ♪
  15.      preročánstvo  -a s (ȃ) knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo ♪
  16.      preročíšče  -a s (í) pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet ♪
  17.      prerodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
  18.      preróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede preróško prisl.: preroško izrečene besede ♪
  19.      preróškost  -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
  20.      preróštvo  -a s (ọ̑) knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo ♪
  21.      prerúšiti  -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem prerúšen -a -o: prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen ♪
  22.      presàd  -áda m (ȁ á) 1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga 2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad ♪
  23.      presádek  -dka m (ȃ) med. kar je presajeno: presadek se je lepo prijel; kostni presadek ♪
  24.      presáden 1 -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava ♦ med. presadna koža ♪
  25.      presáden 2 -dna -o prid. (ā) ki se da presaditi: presadna rastlina ♪

   31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA