Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (3.114-3.138)


  1.      slaboúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim ♪
  2.      slaboúmje  -a s (ȗ) knjiž. 1. slaboumnost: prirojeno slaboumje 2. omejenost, nespametnost, neumnost: slaboumje tega človeka / slaboumje predsodkov ♪
  3.      slaboúmnež  -a m (ȗ) ekspr. slaboumen človek: imeli so ga za slaboumneža ♪
  4.      slaboúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod ♪
  5.      slaboúmnost  -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti ♪
  6.      slabovíden  -dna -o prid. (í ȋ) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko ♪
  7.      slabovídnež  -a m (ȋ) ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis ♪
  8.      slabovídnost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala ♪
  9.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
  10.      slabšálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno ♪
  11.      slabšálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost slabšalnega: ugotavljati slabšalnost besed ♪
  12.      slábšanje  -a s (ȃ) glagolnik od slabšati: visoke cene vplivajo na slabšanje življenjske ravni / slabšanje vremena ♪
  13.      slábšati  -am nedov. (ȃ) povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami slábšati se postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša ♪
  14.      slábši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
  15.      sláčenje  -a s (á) glagolnik od slačiti: slačenje krila, plašča; slačenje in sezuvanje / slačenje koruze ♪
  16.      slačílen  -lna -o prid. (ȋ) namenjen za preoblačenje: slačilna kabina ♪
  17.      slačílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) knjiž., redko striptizeta: nastopa kot slačilka ♪
  18.      slačílnica  -e ž (ȋ) prostor za preoblačenje: slačilnice so zraven telovadnice; slačilnice za kopalce ♪
  19.      sláčipúnca  -e ž (ā-ȗ) šalj. striptizeta: nastopala je kot slačipunca; barska slačipunca ♪
  20.      sláčiti  -im nedov., sláčite in slačíte; slačíla tudi sláčila (á) 1. delati, da kdo nima na telesu oblačila: mati slači otroka; slačiti hlače, krilo, pulover; slačiti se pred spanjem / redko slačiti rokavice snemati; pren., ekspr. veter slači drevesa 2. nar. ličkati: ob večerih so slačili / slačiti koruzo ● ekspr. s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali ♪
  21.      sláčje  -a s (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem ● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem ♪
  22.      slád  -a tudi -ú m (ȃ) osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad ♪
  23.      sladak  gl. sladek ♪
  24.      sladár  -ja m (á) delavec v sladarni: zaposlen je kot sladar ♪
  25.      sladárna  -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno ♪

   2.989 3.014 3.039 3.064 3.089 3.114 3.139 3.164 3.189 3.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA