Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (31.114-31.138) 
- preplézati se -am se dov. (ẹ̑) nar. izrabiti se, oguliti se: hlače so se mu na kolenih preplezale preplézan -a -o: na komolcih preplezan rokav; preplezana obleka ♪
- prepljúskniti -em dov. (ú ȗ) v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip ♪
- prepljúsniti -em dov. (ú ȗ) v pljusku prekriti: voda prepljusne skalo; pren. prepljusnil ga je val nežnosti ♪
- preplôščiti -im dov. (ō ȏ) teh. povezati dva elementa tako, da se njuna stanjšana dela prekrivata: preploščiti kovinski, leseni letvi ♪
- prepočásen -sna -o prid. (á ā) preveč počasen: prepočasen človek / prepočasna vožnja / tak način predelave lesa je prepočasen ♪
- prepočási prisl. (ȃ) preveč počasi: prepočasi hodiš, zamudila bova; dežela se prepočasi industrializira; ekspr. vse prepočasi mineva čas ♪
- prepogóst -a -o prid. (ọ̑) preveč pogost: njeni obiski so se jim zdeli prepogosti; prepogoste poplave; prepogosto jemanje pomirjevalnih tablet / v knjigi so prepogosti avtobiografski odlomki prepogósto prisl.: prepogosto prihajati na obisk; prepogosto spreminjati načrte ∙ ekspr. ideali so prepogosto težko dosegljivi zelo pogosto ♪
- prepogóstnost -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj preveč pogosto: prepogostnost obiskov ♪
- prepogóstoma prisl. (ọ̑) knjiž. prevečkrat, prepogosto: to se prepogostoma ponavlja ♪
- prepójati se -am se dov. (ọ́) nar. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve; pregoniti se: krava se je prepojala ♪
- prepojênost -i ž (é) lastnost, značilnost prepojenega: prepojenost obleke z vlago / ekspr. prepojenost s sebičnostjo ♪
- preponôsen -sna -o prid. (ó ō) preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar ♪
- prepónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prepono: preponske mišice ♦ med. preponsko dihanje ♪
- preporódovski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preporodovce: preporodovska ideja revolucionarne rešitve slovenskega narodnega vprašanja / preporodovsko gibanje ♪
- prepoštèn -êna -o prid. (ȅ é) preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal ♪
- prepotênost -i ž (é) stanje prepotenega: prepotenost obleke ♪
- prepoténtnost -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
- prepovédanost -i ž (ẹ̑) dejstvo, da je kaj prepovedano: prepovedanost je izražena na različne načine ♪
- prepovŕšen -šna -o prid. (ȓ) preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje prepovŕšno prisl.: prepovršno obravnavati, soditi ♪
- prêprast -a -o prid. (é) nar. nespameten, neumen: menda ni tako preprast, da bi to res naredil ♪
- preprášati tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á) ekspr. natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala preprášati se tudi preprašáti se z vpraševanjem priti kam: po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika ♪
- preprédenost -i ž (ẹ̑) ekspr. zvitost, prebrisanost: moral je uporabiti vso svojo prepredenost, da se ni izdal; kmečka prepredenost ♪
- prepregalíšče -a s (í) nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču ♪
- preprêsti -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske
glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe ◊ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden ♪
- prepríčanost -i ž (ȋ) stanje prepričanega človeka: za tako odločitev je bila potrebna globoka, trdna prepričanost; prepričanost koga o čem; prepričanost, da je tako prav / govoril je s tako prepričanostjo, da so mu verjeli ● zastar. imeti tako prepričanost prepričanje ♪
30.989 31.014 31.039 31.064 31.089 31.114 31.139 31.164 31.189 31.214