Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (30.939-30.963) 
- premestítev -tve ž (ȋ) glagolnik od premestiti: prositi za premestitev; premestitev iz vasi v mesto; odločba o premestitvi na drugo delovno mesto ♦ voj. premestitev vojaka ♪
- premestíti -ím dov., premésti; preméstil (ȋ í) 1. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: želel si je, da bi ga premestili v večji kraj; premestiti v drug oddelek / premestiti vojake 2. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premestiti jermen pri stroju; premestiti pisalno mizo k oknu; premestiti nosilce premontirati; s četo smo se premestili na Kočevsko; bolnik se je premestil na postelji premeščèn -êna -o tudi preméščen -a -o: z dekretom je bil premeščen na novo delovno mesto ♪
- premestítven -a -o (ȋ) pridevnik od premestitev: premestitveni dekret ♪
- premestljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme premestiti: premestljivi delavci ♪
- preméšati tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil ● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi preméšan -a -o: premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti ♪
- premešávati -am nedov. (ȃ) redko mešati: premešavati žito / premešavati barve ♪
- preméščanje -a s (ẹ́) glagolnik od premeščati: kazensko premeščanje vojakov je bilo takrat pogosto / premeščanje tovorov v skladišču ♪
- preméščati -am nedov. (ẹ́) 1. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: delavce so premeščali od enega dela k drugemu / vojake so premeščali po vsem področju 2. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premeščati preproge; premeščal se je na stolu ♪
- premeščênje in preméščenje -a s (é; ẹ̑) star. premestitev: prosil je za premeščenje ♪
- premetênost -i ž (é) lastnost premetenega človeka: premetenost je podedoval po očetu; kmečka premetenost in zvitost ♪
- premíčnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost premičnega: premičnost stene / telesna premičnost ♪
- premiêrski -a -o [-mie in -mje-] prid. (ȇ) nanašajoč se na premiero: premiersko občinstvo / kritika o premierski uprizoritvi ♦ gled. premierski abonma ♪
- prémijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na premijo: premijski pravilnik / premijski upravičenci ♪
- premikástiti -im dov. (á ȃ) ekspr. natepsti, pretepsti: vrgel ga je na tla in ga pošteno premikastil; premikastiti s pestjo / premikastili so sovražnika premagali ♪
- premílosten -tna -o prid. (ȋ) nav. ekspr. preveč milosten: bil je premilosten z njim / premilostna kazen premila ♪
- premilostljív -a -o prid. (ȋ í) star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar ♪
- premísa -e ž (ȋ) 1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise ♦ filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek 2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova ♪
- premíslek -a [lǝk] m (ȋ) 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli ♪
- premísliti -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli // presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli premísliti se tudi premísliti si v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj
reči, pa se je premislil premíšljen -a -o: njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje ∙ premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno ♪
- premíšljanje -a s (í) glagolnik od premišljati: branje in premišljanje / rekla je brez premišljanja; po kratkem premišljanju se je odločil ♪
- premíšljati -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več premíšljati se zastar. pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla premišljajóč -a -e: premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi ♪
- premíšljenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost premišljenega: občudoval je njihovo vestnost in premišljenost; premišljenost njegovega ravnanja jih je presenečala / premišljenost dejanja ♪
- premišljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž., redko kdor (rad) premišljuje: samoten premišljevalec ♪
- premišljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na premišljevanje: premišljevalni teksti ♦ rel. premišljevalna molitev premišljeválno prisl.: njegovi sodelavci so usmerjeni bolj premišljevalno kakor pa dejavno ♪
- premišljevánje -a s (ȃ) glagolnik od premišljevati: zmotil ga je v premišljevanju zadnjih dogodkov; globoko premišljevanje / po dolgem premišljevanju se je odločil / to je knjiga premišljevanj misli o čem ♪
30.814 30.839 30.864 30.889 30.914 30.939 30.964 30.989 31.014 31.039