Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (30.939-30.963)



  1.      premestítev  -tve ž () glagolnik od premestiti: prositi za premestitev; premestitev iz vasi v mesto; odločba o premestitvi na drugo delovno mesto ♦ voj. premestitev vojaka
  2.      premestíti  -ím dov., premésti; preméstil ( í) 1. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: želel si je, da bi ga premestili v večji kraj; premestiti v drug oddelek / premestiti vojake 2. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premestiti jermen pri stroju; premestiti pisalno mizo k oknu; premestiti nosilce premontirati; s četo smo se premestili na Kočevsko; bolnik se je premestil na postelji premeščèn -êna -o tudi preméščen -a -o: z dekretom je bil premeščen na novo delovno mesto
  3.      premestítven  -a -o () pridevnik od premestitev: premestitveni dekret
  4.      premestljív  -a -o prid. ( í) ki se da, sme premestiti: premestljivi delavci
  5.      preméšati  tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil ● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi preméšan -a -o: premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti
  6.      premešávati  -am nedov. () redko mešati: premešavati žito / premešavati barve
  7.      preméščanje  -a s (ẹ́) glagolnik od premeščati: kazensko premeščanje vojakov je bilo takrat pogosto / premeščanje tovorov v skladišču
  8.      preméščati  -am nedov. (ẹ́) 1. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: delavce so premeščali od enega dela k drugemu / vojake so premeščali po vsem področju 2. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premeščati preproge; premeščal se je na stolu
  9.      premeščênje  in preméščenje -a s (é; ẹ̑) star. premestitev: prosil je za premeščenje
  10.      premetênost  -i ž (é) lastnost premetenega človeka: premetenost je podedoval po očetu; kmečka premetenost in zvitost
  11.      premíčnost  -i ž () lastnost, značilnost premičnega: premičnost stene / telesna premičnost
  12.      premiêrski  -a -o [-mie in -mje-] prid. () nanašajoč se na premiero: premiersko občinstvo / kritika o premierski uprizoritvi ♦ gled. premierski abonma
  13.      prémijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na premijo: premijski pravilnik / premijski upravičenci
  14.      premikástiti  -im dov.) ekspr. natepsti, pretepsti: vrgel ga je na tla in ga pošteno premikastil; premikastiti s pestjo / premikastili so sovražnika premagali
  15.      premílosten  -tna -o prid. () nav. ekspr. preveč milosten: bil je premilosten z njim / premilostna kazen premila
  16.      premilostljív  -a -o prid. ( í) star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar
  17.      premísa  -e ž () 1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise ♦ filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek 2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova
  18.      premíslek  -a [lǝk] m () 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
  19.      premísliti  -im dov.) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli // presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli premísliti se tudi premísliti si v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj reči, pa se je premislil premíšljen -a -o: njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje ∙ premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno
  20.      premíšljanje  -a s (í) glagolnik od premišljati: branje in premišljanje / rekla je brez premišljanja; po kratkem premišljanju se je odločil
  21.      premíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več premíšljati se zastar. pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla premišljajóč -a -e: premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi
  22.      premíšljenost  -i ž () lastnost, značilnost premišljenega: občudoval je njihovo vestnost in premišljenost; premišljenost njegovega ravnanja jih je presenečala / premišljenost dejanja
  23.      premišljeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž., redko kdor (rad) premišljuje: samoten premišljevalec
  24.      premišljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na premišljevanje: premišljevalni teksti ♦ rel. premišljevalna molitev premišljeválno prisl.: njegovi sodelavci so usmerjeni bolj premišljevalno kakor pa dejavno
  25.      premišljevánje  -a s () glagolnik od premišljevati: zmotil ga je v premišljevanju zadnjih dogodkov; globoko premišljevanje / po dolgem premišljevanju se je odločil / to je knjiga premišljevanj misli o čem

   30.814 30.839 30.864 30.889 30.914 30.939 30.964 30.989 31.014 31.039  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA